Slovesna govornica je bila mariborska podžupanja Alenka Iskra, ki je med drugim povedala, da so takšni spominski dnevi zelo pomembni za to, da ne pozabimo na različne krivice, ki so se zgodile v preteklosti, v tem primeru Romom med drugo svetovno vojno.
Še bolj je to pomembno v času, ko se retorika in obnašanje nekaterih spet nevarno približuje tistemu, čemur smo bili priča pred osmimi desetletji. »Ob vseh opozorilih in takšnih spominskih dogodkih je nesprejemljivo, da to ne pride v podzavest ljudi in da nekateri še naprej razširjajo nestrpni govor ter ne priznavajo drugačnosti,« je dodala Iskra.
Mariborska mestna občina po njenih besedah lahko največ za osveščanje naredi prav s pomočjo javnega kulturnega zavoda Sinagoga Maribor, ki je tudi ustanova nacionalnega pomena, saj ta z različnimi dogodki in razstavami opominja na preteklost, ki je marsikdo v štajerski prestolnici sploh še ne pozna.
Premalo znanja o romski zgodovini
Po besedah predstavnice mlajše generacije mariborske romske skupnosti Amande Fetahi so dogodki iz časa druge svetovne vojne zelo žalostni. »Danes je marsikaj drugače in smo vsi enakopravni, čeprav se na žalost kaj podobnega še vedno kje dogaja. Osebno sicer ne občutim diskriminacije, srečujem pa druge, ki znajo povedati, da se jim to dogaja,« je dejala Fetahijeva.
Izobraževalni sistem v Sloveniji ne ponuja dosti znanja o romski zgodovini, zato mlajše generacije Romov po njenih besedah informacije pretežno črpajo od svojih staršev ali starih staršev, če koga to še posebej zanima, pa je tudi na spletu veliko napisanega. »Na žalost pa se mladi Romi danes premalo zavedajo svoj preteklosti,« je še dodala.
Med drugo svetovno vojno usmrčenih vsaj med pol milijona Romov
Koordinatorica programov v mariborski Sinagogi Marjetka Bedrač je ob tem pojasnila, da je večina romskih skupnosti na evropskih tleh pred drugo svetovno vojno živela v svojih stalnih krajih in niso več živeli nomadskega načina življenja. Kljub temu je splošna javnost njihov način še vedno dojemala kot nekoliko nemoralnega in v neskladju z normami večinskega dela družbe. »Čeprav so nacisti prepoznali njihovo indoevropsko poreklo, so bili Romi označeni kot rasa, ki je pomanjkljiva in jo je zato potrebno uničiti,« je dodala Bedračeva.
Nacisti so na večer 2. avgusta 1944 v taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnji Zigeunerlager (cigansko taborišče) in usmrtili več kot 3000 Romov, po zadnjih podatkih muzeja v omenjenem taborišču pa celo okoli 4300. Skupno naj bi v tem koncentracijskem taborišču umrlo 21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Poleg tega so se usmrtitve Romov dogajale še v drugih taboriščih.
Med drugo svetovno vojno med letoma 1939 in 1945 so nacisti po novejših ocenah usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol.
