Bolivijsko sodišče je obsodilo nekdanjo konzervativno predsednico na deset let zaporne kazni. Jeanine Añez je bila obtožena organizacije državnega udara po odstopu Moralesove socialistične vlade. Političarka vztraja, da je nedolžna, prav tako njeni podporniki, ki so napovedali množične proteste. Sodba je v mednarodni javnosti že požela ogorčenje.
Pisalo se je leto 2019, ko je socialistična vlada pod vodstvom Eva Moralesa odstopila in pobegnila v Mehiko. Morales, ki ga domači mediji na levici pogosto postavljajo kot vzgled politika, je iz države pobegnil po objavi mednarodnega poročila, v katerem so mednarodni opazovalci volitev popisali nepravilnosti, ki so močno kazale na volilno prevaro. Oblast je zato po postopku, zapisanem v bolivijski ustavi, prevzela Jeanine Añez, s čimer se bolivijski socialisti nikakor niso mogli sprijazniti.
Predsednica je leta 2020 razpisala ponovne volitve, kot ji nalaga ustava, na katerih pa ni sodelovala. Želela je namreč, da Bolivijci sprejmejo rezultat. Na volitvah je zmagala socialistična MAS stranka (Gibanje proti socializmu), temu pa je nemudoma sledila aretacija nekdanje predsednice, ki sedaj obtožuje Moralesa osebno, da je naročil njeno aretacijo. “Niti prsta nisem dvignila, da bi postala predsednica, sem pa storila, kar je bilo potrebno storiti. Predsedniško mesto sem sprejela iz dolžnosti v skladu s tem, kar je zapisano v ustavi,” je izpovedala Añez v svoji zadnji izjavi pred izrekom sodbe.
Odziv mednarodne javnosti
“Skrbi nas, kako je bil ta primer obravnavan, in pozivamo višja sodišča, da preiščejo, kako je potekal sodni proces,” je obsodbo komentiral Cesar Munoz iz organizacije Human Rights Watch, ki brani spoštovanje človekovih pravic v več kot 90 državah. Strokovna javnost opozarja, da je bil proces sporen že zaradi dejstva, da nekdanja predsednica ni smela osebno spremljati sojenja. Sodilo se ji je namreč kar na daljavo, iz zapora, v katerem naj bi se nad političarko pazniki fizično znašali. Njeni odvetniki so oblast med drugim obtožili, da Añezovo prisilno “dopingirajo” z zdravili za zdravljenje depresije, jo pretepajo in mučijo.
Pirova zmaga za obe strani
Z izrekom sodbe ni zadovoljna nobena stran. Odvetnik nekdanje predsednice vztraja, da je bilo sojenje sramota in da se zgodba prav zagotovo ne bo zaključila v Boliviji, saj bodo primer skupaj s svojo ekipo posredovale Medameriškemu sodišču za človekove pravice. Po drugi strani tudi bolivijsko tožilstvo ni zadovoljno z rezultatom, saj so zahtevali vsaj 15 let zaporne kazni, poročajo mednarodni mediji. Tudi oni so se na odločitev sodišča pritožili.
Andrej Žitnik