Februarja je imel državni proračun po začasnih podatkih primanjkljaj v višini 43 milijonov evrov, skupaj v prvih dveh mesecih pa presežek v višini 108 milijonov evrov. Brez neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje je presežek v prvih dveh mesecih znašal 243 milijonov evrov, kar je 45 milijonov evrov manj kot v prvih dveh mesecih lani.
Proračunski prihodki so bili v prvih dveh mesecih letos približno 159 milijonov evrov oziroma za 7,4 odstotka nižji kot v primerljivem lanskem obdobju, predvsem zaradi nižjih prihodkov od EU sredstev in nedavčnih prihodkov..Odhodki so se znižali za 172 milijonov evrov ali 8,4 odstotka, kar je bila predvsem posledica nižjih covidnih odhodkov. Brez upoštevanju teh in učinka ukrepov za blažitev draginje so bili odhodki medletno nižji za 2,8 odstotka.
Učinek ukrepov za blažitev draginje znaša v prvih dveh mesecih letos 94 milijonov evrov. Glavnino predstavljajo nižji prihodki ob nadaljnji veljavnosti znižanih trošarin, nižje stopnje DDV na energente ter oprostitev plačila CO2-takse. Odhodki za blažitev draginje so v tem obdobju znašali 23 milijonov evrov, prevladujoči del zaradi višjega otroškega dodatka.
Prilivi davka od dohodkov pravnih oseb višji za 22,9 odstotka
Davčni prihodki so dosegli približno 1,7 milijarde evrov, kar je dva odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. V proračun se je steklo za 786 milijonov evrov davka na dodano vrednost, kar je 2,8 odstotka več. Prilivi iz dohodnine so se znižali za 7,7 odstotka in dosegli 298 milijonov evrov. Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da je padec prihodkov posledica dohodninskih sprememb, ki so začele veljati aprila lani, in zadnjih sprememb, ki veljajo od začetka leta.. Sredstva, ki iz naslova dohodnine pripadajo občinam, so bila sicer višja za 8,6 odstotka.
Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so znašali približno 192 milijonov evrov in so bili za 22,9 odstotka višji kot v prvih dveh mesecih lanskega leta. Višje mesečne akontacije davka od dohodkov pravnih oseb so po navedbah ministrstva posledica boljšega poslovanja podjetij v letu 2021 glede na leto 2020.
Prihodki od trošarin so dosegli približno 249 milijonov evrov ali 7,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast trošarin od energentov je v večji meri posledica plačila zapadlih obrokov zaradi odobrenega obročnega plačila trošarin iz lanskega leta, zaradi dviga trošarin na tobačne izdelke so na ministrstvu beležili rast pobranih trošarin na tobak.
Za investicije je šlo iz proračuna v prvih dveh mesecih letos približno 100 milijonov evrov ali 22,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjenih približno 312 milijonov evrov ali odstotek manj kot v tem obdobju lani.
Zaradi nižjega števila nezaposlenih so se transferi zanje znižali za 7,9 odstotka, družinski prejemki in starševska nadomestila pa so se v luči izplačila draginjskega dodatka za otroke zvišala za 19,9 odstotka. Za 5,2 odstotka so se zvišali tudi transferi za zagotavljanje socialne varnosti, med drugim zaradi izvajanja zakona o osebni asistenci in izplačila energetskega dodatka za najbolj ranljive.
Fiskalni svet znova poudaril nujnost začasnosti morebitnih dodatnih ukrepov
Proračunski primanjkljaj naj bi letos znašal 3,31 milijarde evrov, brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih odhodkov in.ukrepov za blažitev draginje pa 1,45 milijarde evrov. Gibanja proračunskih agregatov naj bi se v prihodnjih mesecih zaradi učinka sprejetih draginjskih in drugih ukrepov poslabšala, a so obeti po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) letos bolj ugodni od napovedi ob spremembi proračuna jeseni lani.
»Boljša izhodišča ob pričakovanem rebalansu pa naj ne vodijo v dodatno povišanje predvidene porabe, hkrati pričakujemo, da bo rebalans pripravljen bolj realistično kot jeseni lani,« je fiskalni svet poudaril v današnji objavi mesečne publikacije. Kot so pozvali v fiskalnem svetu, naj bodo morebitni dodatni ukrepi ob nadaljnjih zahtevah po diskrecijskem prilagajanju različnih transferjev iz javnih blagajn zaradi draginje začasni in usmerjeni. »Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ,« so pojasnili.
Dodaten razlog za izogibanje ukrepom z negativnim strukturnim učinkom je po njihovih navedbah tudi dejstvo, da bo izhodiščni položaj javnih financ glede na napovedano spremembo sistema ekonomskega upravljanja v EU ključno določal manevrski prostor fiskalne politike v naslednjih letih.
Ob zadnjih zahtevah po dodatnih izrednih uskladitvah pokojnin fiskalni svet ugotavlja, da so se vse vrste pokojnin v obdobju od začetka epidemije v povprečju realno povečale, dodeljeni so bili tudi enkratni dodatni transferji v okviru blaženja epidemije in draginje. »Letošnja razmeroma visoka redna uskladitev bo prispevala k ohranjanju realne kupne moči upokojencev tudi v tem letu, zaradi formule, ki se uporablja pri določitvi uskladitve, pa bi lahko uskladitev v prihodnjem letu presegala inflacijo,« so še ocenili.
