Obalni turizem je v zadnjih dveh poletnih sezonah doživel pravi bum z obiskom domačih gostov, letos je bilo tudi precej več gostov iz tujine, zlasti iz bližnjih držav.
»Priložnosti za prilagoditve so pri športnih storitvah v turistični ponudbi, urejeni ponudbi nastanitev in premagovanju sezonskosti,« razmišlja dr. Marijana Sikošek, dekanja Fakultete za turistične študije – Turistica Univerze na Primorskem, s katero smo se pogovarjali pred četrtkovim Obalnim forumom, ki smo ga naslovili Turizem po COVID-19 in priložnosti digitalizacije.
Katere nove usmeritve so tu?
V turistično industrijo odločno prihajajo nove usmeritve. »Trendi v turizmu se napovedujejo na področju oblikovanja storitev, distribuciji storitev, trženju, izvedbi storitev, na področju zagotavljanja varnosti, navsezadnje pa najbolj v spremenjenem povpraševanju in potovalnih navadah gostov. Medtem ko je bil individualni turizem prej bolj domena posameznikov, zdaj vse bolj stopa v ospredje in se umika množičnemu. Gotovo so trajnost in digitalizacija ponudbe storitev ter digitalizacija destinacije področje, ki nas bo v prihodnje najbolj zaposlovalo,« meni Marijana Sikošek.
Potrebam individualnega turizma se odlično prilagajajo manjši turistični ponudniki, med katerimi je Mateja Hrvatin Kozlovič, ki je v naselju Truške pred desetimi leti odprla tri istrske hiške. Sledila je ideji pristnega doživljanja Istre in njene okolice.
Pred časom je v sodelovanju s študenti štirih fakultet ljubljanske univerze razvila produkt istrski zajtrk in z njim povezala lokalne pridelovalce. Na Obalnem forumu bomo torej spoznali tudi Matejo Hrvatin Kozlovič, ki je med drugim pod znamko Zakladi Istre združila ponudnike nastanitev, ki želijo z razvojem infrastrukture in storitev povečati konkurenčnost destinacije.
Kaj lahko naredi PIKA?
Da bi turizem na Obali živel vse leto, ne le v poletni sezoni, si želi tudi piranski župan Đenio Zadković, ki poudarja, da si popolne zapore za uspešno omejevanje epidemije »nikakor ne smemo več privoščiti. Pozimi in v začetku pomladi je naša destinacija na področju turizma dobesedno obmirovala. Še vedno si prizadevamo, da smo destinacija za vseh 365 dni v letu, in zadovoljni opažamo, da se znova prebuja kongresni turizem in polni nastanitvene zmogljivosti prav v teh jesenskih dneh.«
Lokalna skupnost seveda aktivno deluje in pomaga tudi turizmu. »Občina Piran je letos za pomoč na račun blaženja razmer zaradi COVID-19 vsem podjetjem in posameznikom v občini namenila 400 tisoč evrov proračunskega denarja. Za povezanost občine in turistične industrije skrbi Turistično združenje Portorož, ki s promocijskimi aktivnostmi odpira vrata novim trgom in vabi nove turiste k nam. Tu gre za preplet aktivnosti med občinskimi službami in turističnimi akterji, kjer nastopa občina predvsem v smislu tistega, ki ustvarja dobre možnosti za delovanje turistične industrije.«
Župan je ob tem opozoril tudi na pomen koordinacije županov slovenske Istre. »PIKA, koordinacija županov slovenske Istre, je postala nujna realnost. Težko je razumeti, kako so obalne občine do zdaj delovale brez takega usklajevanja na lokalni ravni. Prek koordinacije županov slovenske Istre smo pod enotno streho uredili marsikaj in hkrati pridobili pogajalsko moč. Na področju turizma so se turistična združenja povezala že v preteklosti, danes se predstavljajo pod skupno blagovno znamko Love Istria. Povezovanja in nove skupne zgodbe se prepletajo na različnih področjih od gastronomije prek doživetij do promocije podeželja in pomorskega turizma. Lahko rečem, da odlično sodelujemo.«
Digitalno vs. človek
Digitalizacija – kje v turizmu je neizogibna in kje bo še vedno glavno vlogo imel človek? »Digitalizacija je nujno potrebna povsod tam, kjer lahko olajša delo človeku in poenostavi izvedbo storitve. Lahko se spomnimo na blejska robota Pavlo in Toneta, ki sta opravljala težja fizična dela v strežbi in pohitrila serviranje in deserviranje. Prav gotovo pa bo človek še vedno imel glavno vlogo v odnosu z gostom zaradi gostoljubja in interakcije, ki jo gost pričakuje.«
Kako pa je z vpisom na fakulteto in kako se v skladu s spremembami v turizmu spreminja kurikulum? »Vpis na fakulteto je letos boljši, kot je bil lani, in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Študijske programe prav zdaj prenavljamo in jih bodo nadgradili z aktualnimi vsebinami, ki krojijo moderni turizem. Trenutno sodelujemo pri več raziskovalnih projektih, ki se ukvarjajo prav s 'pametnim' razvojem destinacij, turistične ponudbe in storitev, rezultate našega raziskovalnega dela pa vključujemo tudi v razvoj in prenovo študijskih programov,« pojasnjuje dekanja Turistice.