Vožnjo s kolesi in motornimi vozili v naravnem okolju ureja Zakon o ohranjanju narave (ZON). V njem je določeno, kje je takšna vožnja dovoljena, obenem pa so predvidene tudi globe za kršitve določil. Prav tu zbode v oči podatek, da je globa za vožnjo s kolesom v naravnem okolju izven utrjenih poti višja kot v primeru vožnje z vozilom na motorni pogon.
"To je absurd in neenakovredna obravnava oz. diskriminacija kolesarjev. Še posebej je to napaka, ker kolo nikoli ne povzroča tako velikega uničenja podrasti kot npr. motokros motor ali neko težje vozilo z motornim pogonom," pristojne opozarja državljan, ki je vladi predlagal povišanje kazni za vožnjo v naravi za vozila z motornim pogonom.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave v 161. členu piše, da se posameznik, ki "vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v petmetrskem pasu izven vozišča", kaznuje z globo od 40 do 100 evrov. V členu 161.a pa je zapisano, da je globa za vožnjo s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti, po neutrjenih poteh in tam, kjer lastnik prepoveduje vožnjo, 100 evrov.
Na ministrstvu za okolje in prostor se s predlogom povišanja glob za prekrške strinjajo, "saj gre za problem ogrožanja narave, za katerega ocenjujemo, da bi ga morali omejiti". Ministrstvo je višje globe predlagalo že leta 2014, ko se je spreminjal zakon o ohranjanju narave, a do povišanja nato ni prišlo, so pojasnili v odgovoru državljanu prek portala predlagamvladi.si.
"Predvideno je, da bi se globe popravile tako, da bodo sorazmerne glede na druge prekrške. Predvsem se morajo zvišati globe za vožnjo v naravi z motornimi vozili, saj so trenutno nesorazmerne glede na globe za vožnjo v naravi s kolesi in nekaterimi drugimi globami za prekrške po ZON. Obenem se morajo globe za vožnjo v naravi z motornimi vozili uskladiti s prekrški, ki so predpisani za vožnjo v gozdovih z motornimi vozili. Pri uskladitvi glob ni predvideno, da bi vrsta vozila predstavljala kakršnokoli merilo pri določitvi glob," so nam povedali na ministrstvu.
Kdaj bo do omenjenih sprememb prišlo, je v tem trenutku nemogoče napovedati, saj časovnica sprejemanja novele Zakona o ohranjanju narave še ni določena, so nam pojasnili na ministrstvu.
Število prekrškov narašča
Inšpekcijski nadzor izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, pa tudi gozdarski, lovski, kmetijski inšpektorji in policija.
"Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) sodeluje pri izvajanju nadzorov nad vožnjo v naravnem okolju s Policijo, ki ima pristojnost in tudi možnost učinkovitejše zaustavitve vozečega kolesarja, motorista ali avtomobilista. Na lokacijah, ki so znane po kršitvah vožnje v naravi, že od leta 2010, skupno izvedejo eno do dve takšni akciji na leto, po večini v času zimskih ali poletnih počitnic," pojasnjujejo na inšpektoratu.
V letošnjem letu so izvedli 17 nadzorov, v katerih so sodelovali inšpektorji za okolje in naravo ter policisti. Okoljski inšpektorji so uvedli devet prekrškovnih postopkov. Sedmim kršiteljem so izrekli opozorilo, enemu pa je bil izdan plačilni nalog zaradi kršitve, zaznane na družbenih omrežjih (spletni posnetek organiziranja voženj v naravnem okolju).
Policija sama je v času zimskih počitnic obravnavala 18, med poletnimi počitnicami pa 237 kršitev vožnje, ustavljanja ali parkiranja vozil na motorni pogon v naravnem okolju. Podatki policije kažejo, da se število kršitev od leta 2018 stalno povečuje. "Celoletne številke zadnja tri leta presegajo 500 kršitev. Policisti v naravnem okolju zaznavajo vse večjo prisotnost motornih vozil in električnih koles. Več je tudi divjih oziroma neuradnih kolesarskih "downhill" prog. Veliko kršiteljev je še vedno voznikov štirikolesnikov in kros motorjev, ki jih je na terenu težko ustaviti oziroma identificirati," pojasnjujejo na inšpektoratu.
Na inšpektoratu izpostavljajo, da je veliko kršitev storjenih v gozdu in gre za kršitve določil Zakona o gozdovih. V te nadzore se tako vključujejo tudi lovci, predstavniki Zavoda za gozdove, inšpektorji Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, nadzorniki Triglavskega narodnega parka in občinski redarji.
Kaj je toliko cirkusa okoli tega? Ko se je gorsko kolesarjenje začelo, so za kolesarje veljala enaka pravila, kot za pohodnike. Kolesarji so se včlanjevali v planinska društva in so se obnašali do narave podobno, kot planinci. Pešec je imel… ...prikaži več vedno prednost pred kolesarjem. Seveda pa sedaj adrenalinski odvisneži mečejo slabo luč na celotno gorsko kolesarstvo. A ni tako samo v hribih in gozdovih.
Sam osebno se peljem s kolesom večkrat po planinski poti in nimam problemov s pešci in tudi oni z menoj. Povsem nekaj drugega pa je če bi se po tej poti vozili motokrosisti ali pa še celo izven poti. Razlika… ...prikaži veča med kolesom in motornim pogonom se pravi motokros ali štirikolesnik , je razlika kot noč in dan. Kolesarji niso moteči ne za ljudi in ne za živali. Motokrosisti so pa ne samo moteči pač pa tudi zelo škodljivi za okolje in kazen naj bo za slednje ne pa za kolesarje.
Budale totalne... definiranje kaj je še bolj vsak si tolmači po svoje... kateri kazni piše bo trdil svoje ti svoje če zakon poznaš... nazadnje mu bo napisal kazen.. napad na uradno odebo ko mu boš dokazal da nima prav...