Po slabi lanski sezoni so v slovenskem biatlonskem taboru zadeve postavili na novo. Predsednik zbora za biatlon pri SZS je postal Boštjan Ule, novi vodja panoge je zdaj Tomas Globočnik, vodja reprezentanc je Tadeja Brankovič, nov je tudi trener, Ricco Gross. Če k temu dodamo še, da je v biatlonski tabor prestopila Anamarija Lampič, je bilo razlogov za včerajšnji obisk odprtega treninga za medije na Pokljuki več kot dovolj. Ena od novosti v novi sezoni je tudi ta, da ima Slovenija v prihodnje skupno reprezentanco A, v kateri so Jakov Fak, Rok Tršan, Miha Dovžan, Lovro Planko, Toni Vidmar, Alex Cisar, Polona in Živa Klemenčič ter že omenjena Anamarija Lampič.
Gross želi Faka spet vrniti med najboljše
»Žal imamo trenutno samo tri tekmovalke v ekipi, kar ni dovolj niti za štafeto. Želimo si jih več, zato veliko govorim tudi s trenerjem mladinske reprezentance Juretom Ožboltom,« je v uvodu pojasnil nekdanji štirikratni olimpijski zmagovalec Ricco Gross, ki je bil po končani karieri trener v Nemčiji, vodil pa je tudi reprezentanci Rusije in Avstrije. Pri delu z A ekipo mu pomagata Janez Marič in še en novinec v biatlonski reprezentanci, Boštjan Klavžar. Z izjemo Faka, ki mu jo je zagodla bolezen, so bili vsi drugi na Pokljuki, najboljši slovenski biatlonec pa ni edini, ki se je soočil s težavami. »Rok Tršan je padel z rolkami, vendar na srečo ni bilo nič polomljenega, en teden skupnega treninga je morala izpustiti tudi Anamarija Lampič, ki je takrat trenirala individualno. Na žalost smo zdaj brez Faka, kar seveda ni dobro,« je o nenadejanih zdravstvenih zapletih povedal Gross, ki je drugače zelo zadovoljen z do zdaj opravljenim. Pojasnil je, da so v začetku veliko časa namenili medsebojnemu spoznavanju, zato je bilo veliko individualnih pogovorov.
»Seveda se nismo samo pogovarjali, ampak smo tudi veliko trenirali. Zdaj že vsi vedo, da je zame zelo pomembno dobro streljanje. Če dobro streljaš, je veliko lažje dobro tekmovati, zato je pri meni na treningih malce več poudarka na streljanju kot pri drugih trenerjih. Tekmovalce skušam pripraviti na to, da odmislijo stranske dejavnike in so ves čas osredotočeni le na streljanje. Cilj je, na treningu ne bi bili 95-odstotni, ampak stoodstotni,« je še eno od sprememb v načinu treninga pojasnil novi trener, ki želi Faka spet vrniti med najboljše. »Dobro je imeti takšnega tekmovalca v ekipi, še zlasti za mlajše, ki se od njega lahko veliko naučijo. Pomembno je, da vidijo, kako se on obnaša na treningih, kakšen je njegov odnos do dela, da je vedno točen in tudi to, kaj počne, ko je treninga konec. Mislim pa, da je tudi zanj dobro, da je z ekipo, predvsem kar se streljanja tiče, kajti če si na strelišču sam, nimaš toliko težav s koncentracijo, kot če jih je več, vemo pa, kako je na tekmah.«
Lampičeva se je že v OŠ videla v biatlonu
V odsotnosti Faka je bila v ospredju zanimanja seveda novopečena biatlonka Anamarija Lampič. Za zdaj je pri okoli 70 odstotkih zadetih strelov, kar je po Grossovih besedah dobro za začetnico, veseli pa ga, da zna opisati svoje občutke in dobro oceniti, kateri strel zgreši. »Danes imam za sabo že uro in pol streljanja, ampak toliko se mi dogaja, da sploh ne gledam na uro. Vsak dan mi je zanimiv, sploh ker sem z ekipo. Veseli me, da je opazen napredek, da sem zdaj hitrejša, tudi bolj natančna in da že sama približno vem, kje se moram popraviti. Najbolj pomembno pa je, da pri tem uživam,« je, kot je zanjo običajno, v smehu povedala Anamarija Lampič, ki za zdaj strelja le leže. »Trenutno sem osredotočena le na osnove, se pravi pravilni položaj, merjenje, dihanje in proženje, torej štiri najbolj pomembne stvari. Že s tem imam dovolj opravka, tako da ne potrebujem nobene ure ali pulz metra. Je pa tole danes zagotovo največji pritisk do zdaj, saj je prvič, da me gleda še nekdo drug, ne samo ekipa, ampak tudi na to se moram navaditi.«
Šestindvajsetletnica iz Valburge si za zdaj biatlonskih ciljev v novi sezoni še ni zastavila, za vsak slučaj pa bi bila rada pripravljena tudi za nordijsko svetovno prvenstvo v Planici. »Šele septembra, oktobra bom vedela, kakšen bo sploh moj domet, se pa že veselim zime. Samo da se začne, tudi če zgrešim vse strele,« dobra volja ni zapustila do letošnje sezone najboljše slovenske tekačice na smučeh, ki je razkrila še eno skrivnost. »Nedolgo nazaj je mami slučajno našla nek moj intervju za šolski bilten, ko sem bila v tretjem razredu osnovne šole in že takrat sem dejala, da se v prihodnosti vidim v biatlonu. Morda pa sem že takrat vedela, kako in kaj.«
Če kdo, Gross ve, kako se strelja
Njene dobre volje so se nalezli tudi drugi reprezentanti. Tudi Polona Klemenčič, lani najboljša slovenska biatlonka. »Odlično je, da smo se pridružile fantom. Moram reči, da za zdaj vse poteka na najvišji možni ravni, osebno pa pričakujem, da bom napredovala v streljanju. Če kdo, Gross ve, kako se to dela, in prve spremembe smo na puški že naredili, zato upam, da bom v novi sezoni bolj natančna,« je želja biatlonke iz Kranja.
Kot zadnji se je ekipi v tem tednu pridružil Alex Cisar, nekdanji svetovni mladinski prvak, ki končuje študij fizioterapije. »Vrnil sem se z dvomesečne prakse v Švici in to je bila zame odlična izkušnja. Morda se sliši filozofsko, ampak nazaj sem prišel spremenjen človek, drugače gledam na svet in vse skupaj, veliko bolj se zavedam in cenim možnosti, ki jih imam v Sloveniji. Najbolj veseli, da sem dobil nazaj motivacijo in zagon za biatlon, da lahko zdaj s čisto glavo in novimi cilji nadaljujem pot. Upam, da bom čim hitreje ulovil val treningov z drugimi tekmovalci. Odlična stvar je, da sem pred zaključkom študija in da bom imel res veliko časa za biatlon, svoj prosti čas, ki je tudi pomembne za športnike, pa bom posvetil letalstvu,« je svojo popolno vrnitev v biatlonske vrste napovedal 22-letni Cisar.
