ZN poroča o več tisoč žrtvah nasilja državnega represivnega aparata. Okoliščine pobojev bi lahko opredelili kot zločine proti človečnosti, je sporočil glavni preiskovalec neodvisnega preiskovalnega mehanizma za Mjanmar (IIMM) Nicholas Koumjian.

Koumjian je dejal, da obstajajo verodostojne obtožbe, da so mjanmarske varnostne sile izvajale samovoljne aretacije, mučenje in spolno nasilje nad priprtimi. Prav tako naj bi v priporu ubili številne civiliste, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

IIMM namerava preveriti in dokumentirati obtožbe, da bodo odgovorni lahko nekoč odgovarjali, je dejal Koumjian in pri tem opozoril, da ima mednarodno pravosodje dolg spomin.

Tiha stavka po državi

Po vsem Mjanmaru so se danes izpraznile ulice in zaprle trgovine, saj so se ljudje ob prvi obletnici vojaškega udara s tiho stavko uprli ukazom hunte, naj opravljajo svoje posle, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred obletnico je namreč hunta zagrozila, da bo zasegla vsa podjetja, ki se bodo zaprla, in opozorila, da bi lahko udeležence hrupnih shodov obtožila izdaje ali terorizma.

Hunta, ki je pred letom dni končala kratko demokratično obdobje jugovzhodne azijske države in odstavila demokratično izvoljeno predsednico vlade Aung San Su Či, je sprožila množične proteste in kršitve človekovih pravic po državi.

Aung San Su Či je bila že obsojena na šest let zapora. Čaka pa jo dodatno sojenje zaradi obtožb o vplivanju na državno volilno komisijo med volitvami leta 2020, na katerih je njena stranka Nacionalna liga za demokracijo premagala vojaško usmerjeno tekmico.

Sankcije Zahoda

ZDA, Združeno kraljestvo in Kanada so v ponedeljek predstavile usklajene sankcije proti mjanmarskim uradnikom, vključno s tistimi, ki so vpleteni v sojenje Aung San Su Či.

Washington je uvedel sankcije proti generalnemu državnemu tožilcu, predsedniku vrhovnega sodišča in predsedniku protikorupcijske komisije, ki naj bi bili tesno vpleteni v "politično motiviran" pregon Aung San Su Či.

Aktivist za človekove pravice Aung Mjo Min je mednarodno skupnost pozval, naj uvede embargo na orožje in poostri gospodarske sankcije, da se prekine vsa trgovina z režimom. Posebna odposlanka ZN-a Noeleen Heyzer pa je pozvala k "humanitarni prekinitvi" nasilja, da bi omogočili dostavo pomoči, in opozorila, da je bilo zaradi spopadov razseljenih več sto tisoč ljudi.

Vodja hunte: Bili smo prisiljeni prevzeti oblast

Vodja hunte Min Aung Hlaing je medtem ponovil, da je bila vojska prisiljena prevzeti oblast zaradi volilnih prevar stranke Aung San Su Či na volitvah leta 2020, ki so sicer bile po mnenju mednarodnih opazovalcev večinoma svobodne in poštene.

Nove volitve bodo razpisane šele, ko bo ponovno vzpostavljena stabilnost, je Hlaing povedal za državni časopis Global New Light of Myanmar.