Ameriška Fed spet občutno zvišala ključne obrestne mere
Inflacija v ZDA še naprej vztraja pri 8,2 odstotka in in s tem pri 40-letnih rekordih, položaj na trgu delovne sile pa je še vedno tesen, saj povpraševanje po delavcih močno presega število Američanov, ki aktivno iščejo delo. Tudi zato je ameriška centralna banka Federal Reserve danes ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, spet zvišala za 0,75 odstotne točke. Zdaj šteje med 3,75 in 4 odstotki.
Položaj na nepremičninskem trgu, ki je eden najpomembnejših za gospodarsko zdravje ZDA, pa se hitro zaostruje, visoke obresti zmanjšujejo povpraševanje po hišah in stanovanjih ter s tem tudi gradnjo novih. Zaskrbljujoča so tudi dogajanja pri najemninah. Bostonska družba Alignable je v torek objavila, da jih v oktobru ni plačalo skoraj štirideset odstotkov majhnih poslovnežev v oktobru, potem ko so se jim v minulih sedmih mesecih v povprečju zvišale za dvajset odstotkov.
Na še eno občutno zvišanje obrestnih mer so negativno reagirale tudi ameriške borze, ekonomisti pa se še bolj bojijo padca v recesijo kljub 2,6 odstotni rasti bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju letošnjega leta po negativni prvi polovici leta. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve je sporoči tudi, da bodo povečevali obresti do zadovoljujočih rezultatov za postopno vračanje obresti k dvema odstotkoma, pri prihodnjih višanjih pa bodo upoštevali odlog pri vplivanju denarne politike na gospodarske dejavnosti in inflacijo.
To morda nakazuje večje upoštevanje gospodarskih težav v prihodnosti, o razlogih za neugoden gospodarski položaj pa se le nekaj dni pred odločilnimi vmesnimi volitvami prepirajo tudi politiki. Demokratski predsednik Joe Biden za gospodarske težave krivi vse od posledic pandemije do ruske agresije v Ukrajini in celo svojega republikanskega predhodnika Donalda Trumpa. Po podatkih konservativne ustanove Heritage pa so imeli Američani pod njim v povprečju več kot 4200 dolarjev letnega dohodka več, zaradi pospešenega zaposlovanja delavskega razreda se je zmanjševala tudi neenakost.
Da bi vsaj malo pomagal najbolj prizadetemu prebivalstvu, je Biden le nekaj ur pred povišanjem obrestnih mer napovedal 13 milijardni paket za pomoč revnejšim družinam pri stroških za ogrevanje in električno energijo, cene bencina je že doslej poskušal zniževati z razprodajanjem strateških zalog goriva. Po mnenju številnih ekonomistov pa so lahko to le obliži na ameriško inflacijsko rano, mnogi demokratskemu predsedniku priporočajo, naj raje poskrbi za boljše delovanje gospodarstva in še posebej energetike.
