Hrana ali elektrika? S šestimi ukrepi bi izboljšali življenje upokojencev

Kot dodajajo, pričakujejo, da bosta ministra Luka Mesec in Simon Maljevac te ukrepe sprejela še pred poletjem. 

"Pričevanja so zaskrbljujoča. Številni upokojenci in upokojenke živijo v hudih stiskah in si vse težje privoščijo plačevanje osnovnih življenjskih stroškov. Več kot polovica od 630.000 upokojencev se preživlja s pokojnino, nižjo od 800 evrov, kar pomeni, da je njihov prihodek vsaj 27 evrov pod pragom tveganja revščine," pravi Alenka Kreč Bricelj, članica programskega odbora Inštituta 8. marec, ki je v zadnjem mesecu zbiral pričevanja upokojencev o njihovem življenju.

"Znašli smo se v situaciji, ko vsi o stiskah upokojencev in upokojenk samo govorijo. Rupar na protestih vpije populistične floskule in si skuša rehabilitirati politično kariero. Ministra Mesec in Maljevac pa ponavljata že slišane obljube. Potrebujemo takojšnje spremembe. Šest ukrepov ne predstavlja revolucionarnih sprememb. Vseeno pa bodo spremenili številna življenja na bolje," opozarja Tina Tomšič z Inštituta 8. marec.

V Inštitutu 8. marec pa verjamejo, da bi bila potrebna tudi celostna reforma pokojninske zakonodaje. 

Ko gre za varstveni dodatek, pravijo, da so opravili številne pogovore s socialnimi delavci in delavkami. "V pogovorih smo izvedeli, da marsikdo za varstveni dodatek ne zaprosi, ker se ustraši zapletenih postopkov, stigme in sramu," pravi Maja Koražija, članica programskega odbora Inštituta 8. marec. Kot pravijo, je rešitev popolnoma preprosta – ministrstvo naj odpravi pogoj izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka in zaznambo na nepremičnino, v kateri prejemnik varstvenega dodatka živi. 

Prav tako predlagajo spremembo načina izplačevanja letnega dodatka tako, da se bo dodatek določil sorazmerno z dohodkom in pravično za vse. Poleg tega zahtevajo tudi dvig letnega dodatka, s katerim bi ublažili posledice rasti cen. Izpostavljajo, da smo se v Sloveniji znašli v situaciji, ko so upokojenci in upokojenke, ki živijo v domovih in plačujejo stroške oskrbe in dodatnih storitev, postavljeni pred dejstvo, da je njihov varstveni dodatek ukinjen. V Inštitutu zato predlagajo, da se pravico do varstvenega dodatka vrne vsem upokojencem, ki prebivajo v domovih za starejše in izpolnjujejo preostale pogoje.

Nesprejemljivo se jim tudi zdi, da nekateri domovi starejših občanov dodatno zaračunavajo storitve, ki so osnova dostojnega življenja ljudi in bi morale biti del osnovne storitve: previjanje, posedanje na voziček, preoblačenje. Opozarjajo, da jim to omogoča slab pravilnik.

Izpostavljajo tudi, da je pod pragom revščine vedno več upokojencev, še posebej pa revščina ogroža starejše ženske. Vsaka peta upokojenka živi pod pragom tveganja revščine. S starostjo se revščina še povečuje, vsaka četrta ženska, stara 75 ali več, živi v revščini, pravijo, zato predlagajo dvig vdovskih pokojnin.