Bled: Žagamo vejo, na kateri sedimo

Vsi blejski občinski veljaki imajo velike »zasluge« za stanje, ki smo mu priča dandanes.
Fotografija: Danes se število oseb samo v naši ulici v poletnih mesecih poveča za trikrat ali štirikrat. FOTO JURE ERŽEN/DELO
Odpri galerijo
Danes se število oseb samo v naši ulici v poletnih mesecih poveča za trikrat ali štirikrat. FOTO JURE ERŽEN/DELO

V julijski številki Blejskih novic je bil objavljen prispevek občanke Ane Marije Kopač, ki ga je naslovila »Vrhunski zeleni turizem?«. V njem graja košnjo trave in ropot gradbenih strojev »v petek in svetek« – ta hrup menda moti turiste, ki smo jih povabili v naš podalpski biser kot destinacijo miru, kjer naj bi se spočili.

Zaradi svojih osebnih videnj in občutenj bom problem povsem obrnila.

Pred 30 leti je bil kotiček na Bledu, kjer sva z možem začela graditi dom, raj v malem: v vsej ulici le pet hiš (potem so se zgradile še tri) in v le eni je bilo šest prostorov namenjenih za turistični najem.

Danes, po treh desetletjih, se število oseb samo v naši ulici v poletnih mesecih poveča za trikrat ali štirikrat. Lučaj od našega doma je namesto male kmečke hiše in gospodarskega poslopja z dovoljenjem Upravne enote Radovljica in verjetno z blagoslovom Občine Bled novi lastnik zgradil dve hiši, v vsaki je po pet apartmajev, skupno deset. Glede na gradbeno dovoljenje – štirje preveč. Gradbena inšpekcija? Nič! Kljub pritožbi! (Mogoče bi zanimalo celo finančne inšpektorje: v treh letih so ti objekti že trikrat menjali lastnike.) Da je dobil prostor za te mnogo prevelike objekte, je posekal dva velika oreha, veliko češnjo in več drugih sadnih dreves. V dobrobit »trajnostnega in zelenega turizma«? Kdo temu verjame? Zelenje in blagodejno senco ter zdravo sadje sta zamenjala beton in asfalt. Tak poseg v naravo ni usmerjen v razvoj, to je pot v opustošenje.

Mojega raja ni več. Hrup podnevi, včasih tudi ponoči, avtomobili s prižganimi motorji, bodisi da bi vozilo ohladili bodisi ga ne segreli. V jeseni življenja, ki že prehaja v zimo, si želim, da bi občinski veljaki spoznali, da tak turizem, ki smo mu priča dandanes, ni trajnosti turizem, to je razprodaja. Zaradi obetajočega zaslužka z oddajanjem turistom gradijo hiše, čeprav jih, recimo, zaradi stanovanjske stiske ne potrebujejo. V najini hiši živimo tri generacije, četudi pogosto pravijo, da »tastari in tamladi ne pašejo skupaj«. Že včasih je šlo in tudi danes gre. Delo in stroške si porazdelimo, drug drugemu smo tudi v oporo. Pravzaprav človek ne potrebuje veliko, nikakor pa ne več kot eno stanovanjsko hišo ali eno stanovanje. Če bi ravnali racionalno, in ne pohlepno, narava ne bi bila v takem stanju, kot je danes. V naravi se že kažejo, bojim se da nepopravljive posledice! Pri računu, ki ga prejme vsako gospodinjstvo od Infrastrukture Bled je bilo priloženo priporočilo o varčni porabi pitne vode: pri umivanju naj bi vodo zapirali, naj ne bi prali avtomobilov, naj ne bi zalivali zelenic ...

Je verjeti, da turisti varčujejo z vodo pri umivanju? Lahko verjamete, da nihče ne zaliva zelenic, da nihče z »wapom« ne čisti dvorišč, da ni primera, ko bi kdo s pitno vodo polnil bazen ...? Na zelo »dobri« poti smo, da bomo onesnažili ne samo male pritoke, tudi jezero ni prav dobrega zdravja, podtalnica ima komaj tretjino vodostaja (hidrološki podatek za severozahodni del Slovenije, kamor sodi tudi Bled), v najboljšem primeru naj bi šele pomladansko deževje izboljšalo vodostaj. Pa se »prodajalcem« skupnega dobra, ne njihovega, prižiga rdeča luč za STOP? Seveda se. Pišmevuhovsko se zanjo ne zmenijo.

In še sarkazem brez primere: čistilna naprava dela dobro. Verjetno res. Je pa predvsem nezadostna, da bi predelala vse odplake. Stalnih prebivalcev na Bledu je okoli osem tisoč, turističnih postelj (prijavljenih) je okoli osem tisoč, čistilna naprava je namenjena le za deset tisoč prebivalcev – ne samo Bleda, tudi Gorij. Preprost račun pokaže, da izgovori o dobro delujoči čistilni napravi ne držijo niti kapljice vode. Strupena nesnaga uhaja mimo ter zasmrajuje in onesnažuje okolico, kriva je za zastrupitev 25.000 rib in za zdravstvene težave kopalcev v Savi Bohinjki. Stanje se bo izboljšalo, ko bo zgrajena južna obvoznica, je obljuba občine. Kdaj bo to? Čez pet, deset ali ... let? Kaj pa načrtovane gradnje ob obvoznici? Za kakšen namen? Zaradi povečanega naravnega prirastka občanov? Če je namen obvoznice obvoziti, razbremeniti Bled, čemu spet nove gradnje, za katere ni tehtnega razloga?

Postavljam vprašanje občinskim veljakom: Si upate prevzeti odgovornost za posledice, ki bodo vsekakor obsežnejše, če se ne bo trend ustavil, če hočemo sebi in naravi dobro, celo obrnil? Kaj bomo lahko ponudili – bojim se, da že čez nekaj let – turistom? Pogled na gnusne smrdeče odplake, hrbtno plavajoče ribe, posebne kopeli z znanimi posledicami ...?

Saj res, lokalne volitve bodo! Se bo kaj spremenilo? Dvomim. Vsi občinski veljaki (sedanji – prihodnji) imajo velike »zasluge« za stanje, ki smo mu priča dandanes.

Skoraj vsi imajo tudi pristavljen svoj piskrček pri molži turizma. Se bodo temu za zdaj še bogatemu »curku« odrekli?

Zanimiv bi bil odgovor na to vprašanje pred volitvami. Jim ga bo kdo postavil?

Preberite še:

Komentarji: