Kot je povedal Mitja Jelenič Novak, je tempo razpisanih obravnav res prehud in mu obtoženi v zadevi Teš 6 časovno ter finančno težko sledijo. Zato je predsednici sodnega senata Mojci Turinek predlagal, da zmanjša število mesečnih obravnav, vendar se ta do njegovega predloga še ni opredelila. Ocenil je, da bi bilo optimalno mesečno število dve to tri obravnave, doslej pa jih je bilo pet oziroma šest na mesec.

Uroš Rotnik je medtem pojasnil, da je prvo vlogo za zmanjšanje števila obravnav podal julija lani, a je sodišče ocenilo, da je zadeva Teš 6 prednostna. "Finančno, fizično in psihično ne morem pripraviti svoje obrambe, saj je v sodnem spisu več kot 100.000 strani, ki niso sistemsko razporejene," je dejal Rotnik, ki mu je sodišče zdaj dodelilo zagovornika po uradni dolžnosti, in sicer odvetnico Petro Mavec iz Šentjurja.

Tudi zagovorniki preostalih obtoženih so bili enotni, da so obravnave prepogoste in da obtoženi tega časovno in finančno ne zmorejo. Sodni senat je začasno izločil tudi predstavnika Alstoma Josefa Reisla in lobista Petra Kotarja.

Današnje sojenje se je nadaljevalo z zagovorom uslužbenca Teša Darka Weissa, ki je zanikal očitke tožilstva, da je pripomogel k izbiri Alstoma kot najugodnejšega ponudnika za gradnjo bloka šest. "Sem ekonomist in ne inženir. Nisem v tehničnem smislu sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije. Tožilstvo pa mi očita, da sem po navodilih Petra in Boštjana Kotarja iz podjetij Sol Intercontinental in Cee skrival, da je bil Alstom izbran kot najugodnejši ponudnik. Bil sem marginalni član 15-članske izbirne komisije, ki je odločila o izboru izvajalca del, odločitev komisije pa sta potem potrdila nadzorna sveta Teša in Holdinga slovenske elektrarne," je še dejal Weiss.

Obtožnica prvoobtoženemu Rotniku in soobtoženim očita sporno nabavo merilne tehnike in opravljanje nepotrebnih meritev za peti blok. Poleg tega jim očita zlorabo položaja pri izbiri izvajalca za obnovo kotla petega bloka Teša in gradnjo šestega bloka.

Vsi obtoženi so doslej krivdo zanikali, priznal jo je le pravni naslednik Alstoma, ameriško podjetje General Electric, ki je s Tešem ob tem sklenilo dogovor o poravnavi. Sodišče je nato na oktobrskem naroku ameriškemu velikanu naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni, ki jo bo prejel državni proračun, in plačilo sodnih stroškov v višini 50.000 evrov.

Z zlorabo položaja je General Electric na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki pa jih bo vrnil. V skladu z dogovorom o poravnavi je moral Tešu leta 2021 izplačati 138,7 milijona evrov, poleg tega pa bo prispeval še 110 milijonov evrov za servisne storitve ter 12 milijonov evrov v povračilu drugih stroškov in prihrankov. Servisne storitve bodo potekale do leta 2029 oziroma 2030.