Iranski izvoz nafte je narasel na najvišjo raven v skoraj petih letih in “utrdil svoj ponoven pojav na geopolitičnem odru, hkrati pa predstavlja tveganje za krhek svetovni trg surove nafte,” je nedavno poročal Bloomberg. Kot pričakovano je zaveznica Teherana Kitajska njegova glavna stranka, ki se očitno pri nakupu nafte obrača stran od Rusije. Kitajska je avgusta iz Irana uvozila kar 1,5 milijona sodčkov surove nafte na dan, kar je največ od leta 2013, ocenjuje podjetje za obveščanje Kpler.
Največja svetovna uvoznica surove nafte, Kitajska, je letos povečala nakupe cenejše iranske surove nafte, saj se je konkurenca z Indijo za poceni rusko surovo nafto okrepila. V začetku tega leta so številne zasebne kitajske rafinerije v provinci Shandong začele kupovati vse večje količine iranske surove nafte, ki je v primerjavi z rusko relativno cenejša. Posledično to pomeni tudi obračanje hrbta Rusiji s strani Kitajske, ki je očitno našla boljšo alternativo. Iranski režim poskuša rešiti svoje uničeno gospodarstvo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s popravljanjem odnosov z regionalnimi tekmeci Savdsko Arabijo, Bahrajnom in Egiptom.
Po letošnjih rekordnih ravneh ruskega izvoza nafte na Kitajsko, ki so kulminirale junija, je nenadoma prišlo do preobrata. Julija je kitajska carina poročala o 23-odstotnem padcu uvoza nafte iz Rusije: z 10,5 milijona ton (2,56 milijona sodov na dan) na 8,07 milijona ton (1,9 milijona sodov na dan), tako da je avgusta izvoz upadel še za 0,1 milijona sodov na dan. Razlog je namera režima Vladimirja Putina o rasti cen nafte, odkar sta se Rusija in Savdska Arabija julija dogovorili o prostovoljnem zmanjšanju izvoza ogljikovodikov. Sklenjen je bil rusko-savdski pakt, ki je povzročil dvig cene nafte, ki se je julija in avgusta gibala med 75 in 90 dolarji za sodček brenta. Kljub zmanjšanju obsega ponudbe so se ruski prihodki od izvoza nafte avgusta povečali za 1,8 milijarde dolarjev na 17,1 milijarde dolarjev, poroča Jutarnji List.
Sklicujoč se na podatke ponudnika tržne analitike Kpler, globalnega strateškega energetskega svetovalnega podjetja SVB Energy International, FACTS Global Energy Group (FGE) in Mednarodne agencije za energijo, je Bloomberg dejal, da je iranski izvoz narasel na najvišjo raven v skoraj petih letih in “utrdil svoj ponoven pojav na geopolitičnem odru, hkrati pa predstavlja tveganje za krhek svetovni trg surove nafte.” Države OPEC+ so večkrat zmanjšale proizvodnjo, da bi omejile dobavo in nadzorovale strmo padajoče cene. Medtem ko sledenje tankerjev kaže, da je Kitajska ostala glavni kupec Teherana, uradni podatki ne beležijo nobenega uvoza iz Islamske republike v zadnjem letu. Namesto tega so se nakupi močno povečali iz Malezije, kamor se iranski tovor pogosto pošilja s tako imenovano “temno floto” tankerjev z deaktiviranimi transponderji, da bi se izognili odkrivanju za prenos na drugo ladjo, kar zamegli izvor pošiljke. Ta praksa se izvaja od leta 2019, ko so ZDA uvedle popolne sankcije proti tretjim osebam za izvoz iranske surove nafte.
Kitajske ne motijo sankcije ZDA Iranu
Hkrati je Kitajska, najpomembnejša ruska zaveznica, letos poleti povečala proizvodne zmogljivosti svojih rafinerij in uvoz iz Irana, ki je prišel ob pravem času zaradi kitajskega zmanjšanja uvoza drage nafte iz Rusije. Iranci imajo namreč problem s prodajo nafte že od leta 2018, ko je takratni ameriški predsednik proti Teheranu uvedel sankcije, ampak Kitajske to ne moti. “Pripravljenost Kitajske, da podpre Iran z odvzemom sankcionirane nafte, kaže na rahlo izboljšanje odnosov med Iranom in Kitajsko,” je Bloomberg citiral Grega Brewa, analitika pri svetovalni skupini Eurasia Group. Dodal je, da “vse to podpira stališče, da se položaj Irana izboljšuje, skupaj z njegovo napredujočo normalizacijo z drugimi regionalnimi državami,” zlasti glede na dejstvo, da je Peking sam posredoval pri sprostitvi napetosti med Teheranom in Riadom, približevanju, ki je veljalo za savdsko naklonjenost Kitajski.
Zdaj se je trgovina med Teheranom in Pekingom okrepila. Prva polovica leta 2023 je bila za Iran še posebej uspešna. Izvoz nafte se je približal 1,5 milijona sodov na dan, avgusta pa do 2,2 milijona sodov. Posel cveti, ker Iranci Kitajcem prodajajo nafto s povprečnim popustom od 10 do 15 dolarjev, kar je veliko več, kot ponuja Rusija, posledično pa se je kitajski uvoz ogljikovodikov iz Irana skoraj podvojil.
ZDA zaskrbljene nad rastjo cene nafte
Ob vsem tem preseneča dejstvo, da je Teheran dobil nepričakovano pomoč Amerike pri povečanju izvoza nafte na Kitajsko, kar kaže na resno zaskrbljenost ZDA za možnost visokih cen nafte zaradi padca ruskih zalog kot posledica vojne v Ukrajini. ZDA so računale na sodelovanje Savdske Arabije pri zniževanju stroškov ogljikovodikov, vendar Riad ne samo, da ne pomaga Američanom, ampak si v tandemu z Moskvo prizadeva za dvig cene nafte. Pošiljke surove nafte so se od lanske jeseni podvojile in maja dosegle 1,6 milijona sodov na dan, čeprav so ameriške sankcije še vedno v veljavi, trdi Bloomberg, ki se sklicuje na IEA s sedežem v Parizu, ki ocenjuje, da je proizvodnja dosegla 2,9 milijona sodov na dan, kar je največ od konca leta 2018.
Indeks bede v Iranu največji doslej
Čeprav se zdi, da je Iran končno dobil težko pričakovano priložnost, da popravi katastrofalno stanje svojega gospodarstva, tamkajšnjemu gospodarstvu ne gre nič bolje. Inflacija je 50-odstotna, iranski indeks bede, izračun, ki združuje stopnjo brezposelnosti in inflacije, pa se je povzpel na 60,4 odstotka, kar je najvišja točka doslej in več kot dvakrat več kot pred šestimi leti, piše Radio Free Europe. Proračun ostaja v primanjkljaju, Svetovna banka pa Iranu v obdobju 2024–2025 napoveduje upočasnitev gospodarske rasti, kljub temu da je bila rast BDP štiriodstotna na leto. V letu 2022 se je umirila na tri odstotke, v letu 2023 in v naslednjih dveh letih pa naj bi stagnirala pri dveh odstotkih.
T. B.