Družina Krajnc je poslovno zgodbo v kmetijstvu razvila iz družinske kmetije. V Žipu Lenart se tako ukvarjajo z obdelovanjem kmetijskih površin, kjer med glavne pridelke sodijo koruza, pšenica, ječmen, oljna ogrščica in soja. Na dveh lokacijah redijo 1.400 govejih pitancev. In tudi v hleve so že vstopili z digitalizacijo: za vsako skupino živine skrbno odmerijo količino in sestavine hrane ter spremljajo mikroklimatske pogoje, da bi živalim zagotovili čim boljše bivalno okolje. V sodobnem sušilno-skladiščnem obratu pa se ukvarjajo s sušenjem, odkupom in skladiščenjem koruze ter odkupom in skladiščenjem žit.
Mitja Krajnc iz družinskega kmetijskega podjetja Žipo Lenart v preciznem kmetovanju vidi tako priložnost za nižje stroške kot orodje za ohranjanje okolja. Na več kot 860 hektarjih njivskih površin v Lenartu v Slovenskih goricah namreč pridelujejo različne poljščine, pred osmimi leti pa so začeli obdelovati njive s stroji za ohranitveno obdelavo tal oziroma brez oranja.
Brez sodobnih tehnologij ni prihodnosti kmetijstva
Z napredno kmetijsko mehanizacijo precizno in ciljno nanašajo tako fitofarmacevtska sredstva kot gnojila. Ena od njihovih pomembnih naložb je dobrih 300 tisoč evrov vreden žitni kombajn, ki jim omogoča več nalog, med drugim kartiranje na posameznih oddelkih njive. Tako pri merjenju posameznega dela njive pridobijo dragoceno povratno informacijo o tem, kako uspešni so bili pri predhodnih opravilih. Kot pravi Mitja Krajnc, naj bi se jim naložba v kombajn povrnila v približno osmih letih.
V družinskem kmetijskem podjetju vseskozi budno spremljajo novosti na trgu novih tehnologij. »Zdaj uporabljamo bolj natančen GPS-signal, to je RTK-signal. Nenehno razmišljamo tudi o nadgradnji naših strojev, predvsem v smeri avtonomnega delovanja. Vendar se soočamo s tem, da je v Sloveniji zaradi majhne posestne strukture vpeljava tako avtonomnih strojev kot robotov zelo težavna,« je med drugim povedal letošnji nagrajenec v rubriki uporabnik v agrobiznisu.
Med prednostmi preciznega kmetovanja s sodobno tehnologijo Krajnc omeni tudi prihranke pri stroških, v razponu med 10 in 20 odstotki, odvisno pač od vrste stroškov pri pridelavi. V zadnjih letih velik poudarek namenjajo tudi mehanskemu zatiranju plevela; tudi zato, ker so se na 30 hektarjih obdelovalnih površin že preusmerili v ekološko pridelavo hrane.
