Intereuropa bi tudi odvažala nevarne odpadke in trgovala s pohištvom

Delničarji Intereurope bodo danes na skupščini odločali o spremembah statuta, ki uvajajo dodatne dejavnosti. Po novem bi se v Intereuropi lahko ukvarjali tudi z zbiranjem in odvozom nevarnih odpadkov, s počitniškimi domovi, lahko pa bi trgovali s pisarniškim pohištvom na debelo. Na razširjenem dnevnem redu je tudi točka o odpoklicu nadzornika Intereurope Tomaža Kokota, sicer nekdanjega prvega moža Pošte Slovenije.

KOPER > Sprva je kazalo, da bo ponedeljkova skupščina namenjena zgolj novim dejavnostim, s katerimi bi se lahko ukvarjala Intereuropa. Uprava in nadzorni svet namreč delničarjem predlagata spremembe statuta, ki uvajajo dodatne dejavnosti Intereurope.

Od trgovanja s pohištvom do zbiranja terjatev

Po novem bi bilo dejavnosti, s katerimi bi se lahko ukvarjala Intereuropa, dvakrat več; med drugim bi lahko zbirala in odvažala nevarne odpadke, trgovala na debelo z elektronskimi in telekomunikacijskimi napravami ter pisarniškim pohištvom, zbirala terjatve in ocenjevala kreditno sposobnost ...

Načrtujejo 200 milijonov evrov prihodkov

Skupina Intereuropa načrtuje, da bo prihodnje leto prihodke od prodaje povečala na 197,8 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) pa naj bi dosegel 16,5 milijona evrov. K temu naj bi prispevali tudi novi skladiščni zmogljivosti v Beogradu in na Reki. Za investicije nameravajo v letu 2023 nameniti 10,6 milijona evrov, seveda pa bodo zaradi negotovih gospodarskih razmer skrbno preučili dinamiko načrtovanih vlaganj.

Na vprašanje, v kateri od teh novih dejavnosti še posebej vidijo nove priložnosti, nam iz Intereurope niso odgovorili natančno. “Uprava in nadzorni svet predlagata spremembe in dopolnitev dejavnosti v statutu družbe zaradi uskladitve s klasifikacijo dejavnosti ter zaradi uskladitve s poslovnimi potrebami in bodočimi, potencialnimi poslovnimi priložnostmi,” so le pojasnili.

Ker je na seznamu tudi dejavnost počitniških domov in dejavnost nastanitev za krajši čas, nas je zanimalo, ali se bo Intereuropa ukvarjala s turističnimi nastanitvami, a so v vodstvu pojasnili, da se obe dejavnosti nanašata na počitniške enote družbe.

Tudi o odpoklicu Tomaža Kokota

Čeprav je najprej kazalo, da bo odločanje o spremembah statuta edina vsebinska točka na novembrski skupščini, na koncu le ne bo tako. Pošta Slovenije, ki je večinska lastnica Intereurope, je zahtevala razširitev dnevnega reda s točko, v kateri predlaga odpoklic Tomaža Kokota, člana in predsednika nadzornega sveta Intereurope, sicer nedavno razrešenega generalnega direktorja Pošte Slovenije.

Predlog ni presenetljiv. Doslej je bila praksa taka, da je Pošta v nadzorni svet Intereurope vselej predlagala svojega tedanjega generalnega direktorja, praviloma je zasedel vlogo predsednika nadzornega sveta. Ko se je konec marca lani z vrha Pošte poslovil Boris Novak, je odstopil tudi z mesta predsednika nadzornega sveta Intereurope. Na obeh položajih ga je nasledil Kokot, ki velja za kader SDS, bil je županski kandidat te stranke na lokalnih volitvah v Poljčanah. A 12. septembra letos so ga nadzorniki razrešili z mesta prvega moža Pošte, odpoklicali so ga iz poslovno-ekonomskih razlogov.

Zato smo vodstvo Pošte 11. oktobra povprašali, ali razmišljajo o odpoklicu Kokota kot nadzornika Intereurope. Na to vprašanje nam niso odgovorili, zapisali pa so, da nimajo informacij, da bi Kokot odstopil s te funkcije. A čez dva dni so na Intereuropo poslali zahtevo za uvrstitev dodatne točke na skupščino, v kateri predlagajo odpoklic Kokota. Zanimalo nas je, kaj se je vmes spremenilo. “Predloga, o katerem bo odločala skupščina delničarjev Intereurope, razen dejstva, da gre za poslovno običajno posledico prekinitve sodelovanja med Kokotom in Skupino Pošta Slovenije, podrobneje ne komentiramo,” so zapisali.

Bo Cegnar nadziral svojega naslednika na vrhu Intereurope?

Niso pa v Pošti še predlagali, kdo bi Kokota nasledil. Na vprašanje, kdaj bodo to storili in ali bodo predlagali Marka Cegnarja, ki je nedavno prevzel vodenje Pošte, niso natančno odgovorili. “Javnost bo glede kakršnihkoli ravnanj Pošte Slovenije kot delničarja družbe Intereuropa obveščena skladno s predpisi, ki veljajo za javne delniške družbe, torej tudi v zvezi z imenovanji članov nadzornega sveta družbe Intereuropa,” so pojasnili.

A če izhajamo iz dosedanje prakse, bi lahko sklepali, da bi mesto prvega nadzornika Intereurope zasedel Cegnar, ki je novembra letos postal generalni direktor Pošte. Če bi res bilo tako, bi Cegnar pravzaprav nadziral svojega naslednika na vrhu Intereurope. Spomnimo, Cegnar je vodenje Intereurope začasno prevzel novembra leta 2019, leta 2020 pa so mu nadzorniki podelili štiriletni mandat. A se je konec lanskega leta poslovil predčasno, na njegovo mesto pa so nadzorniki imenovali Damjana Vajsa.

Kakorkoli že, vse kaže, da bo današnji skupščini kmalu sledila nova, na kateri bo Pošta predlagala novega nadzornika Intereurope.

---