Postavljanje vodne črpalke pred šolo v Ugandi. Foto: WaterAid/James Kiyimba
Postavljanje vodne črpalke pred šolo v Ugandi. Foto: WaterAid/James Kiyimba

Afriko pogosto povezujemo s sušami in lakoto, kar bi lahko bolje obvladovali z večjim izkoriščanjem podtalnice, ki je je po ugotovitvah organizacije WaterAid in Britanskega geološkega društva (BGS) na celini na pretek. Večina afriških držav ima dovolj zalog podtalnice, da lahko preživijo pet let suše, nekatere države pa celo do 50 let, ocenjujejo v zadnjem poročilu z naslovom Podzemna voda: zanemarjena obramba pred podnebnimi spremembami, ki je plod desetletnih raziskav in so ga predstavili na nedavnem Svetovnem forumu o vodi v senegalski prestolnici Dakar.

Kot je ob predstavitvi poročila prejšnji mesec povedal izvršni direktor WaterAida Tim Wainwright, njihove ugotovitve razblinjajo mit, da Afriki primanjkuje vode, a je tragedija, da milijoni ljudi še vedno nimajo dostopa do čiste pitne vode.

"Pod nogami ljudi so ogromne zaloge vode, od katerih se številne obnovijo vsako leto s padavinami in površinsko vodo, a niso dostopne zaradi kroničnega pomanjkanja vlaganj v storitve. Izkoriščanje podzemne vode bi milijonom zagotovilo dostop do čiste vode, ne glede na posledice podnebne krize," pravi Wainwright.

"Ko se zaveš, da so viri podzemne vode morda 20-krat večji od količine vode, ki jo imamo v rekah in jezerih Afrike, potem je to res neverjetno dejstvo, a ker je skrito in ga ne vidimo, na to pozabljamo," je dejal glavni raziskovalec BGS-ja Alan MacDonald.

Medtem ko se v nekaterih delih sveta, na primer v jugovzhodni Aziji, delih ZDA in Avstraliji, pojavlja že čezmerno izkoriščanje podzemne vode, je njen potencial večinoma neizkoriščen v Afriki, kjer bi lahko z njeno večjo izrabo izboljšali oskrbo s čisto pitno vodo za milijone ljudi in si zagotovili boljšo odpornost v spoprijemanju s posledicami podnebnih sprememb, ki so še posebej uničujoče na afriški celini.

Podtalnica je veliko zanesljivejši vir vode, kot pa je deževnica ali površinske vode, zato strokovnjaki poudarjajo potrebo po večjih vlaganjih v odkrivanje podzemnih voda. Foto: Reuters
Podtalnica je veliko zanesljivejši vir vode, kot pa je deževnica ali površinske vode, zato strokovnjaki poudarjajo potrebo po večjih vlaganjih v odkrivanje podzemnih voda. Foto: Reuters

Vode dovolj za ljudi in za gospodarstvo

Avtorji poročila WaterAida zatrjujejo, da bi lahko vse države južno od Sahare iz podtalnice vsak dan zagotovile 130 litrov pitne vode na prebivalca, ne da bi porabile več kot 25 odstotkov dolgoletne povprečne obnovljive količine podtalnice, a v večini primerov celo manj kot deset odstotkov.

Po podatkih Združenih narodov kar 400 milijonov Afričanov nima dostopa do osnovne preskrbe z vodo, večinoma od njih na podeželju, a kriza z oskrbo se pojavlja tudi v hitro rastočih mestih zaradi pritiska prebivalstva in slabega stanja infrastrukture. ZN v zadnjem poročilu o stanju voda po svetu ugotavlja, da ima podtalnica velik potencial za zadovoljitev potreb ljudi in gospodarskega razvoja. Še posebej je njena vloga pomembna v času dolgotrajnih sušnih obdobij, ko primanjkuje padavin.

Čeprav je črpanje vode iz podtalnic prek skupnih vodnih črpalk ali domačih vodnjakov uveljavljeno v večini afriških držav, pa je vseeno še premalo razširjeno. Še posebej je premalo izkoriščeno za potrebe v kmetijstvu z izjemo nekaterih območij na jugu Afrike. Uporaba podtalnice za namakanje bo postala vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb, a kot opozarja ZN, mora biti njena uporaba v skladu z najboljšimi praksami za smotrno izkoriščanje podtalnih virov, tako da se upoštevajo tako potrebe ljudi in gospodarstva kot občutljivost sladkovodnih ekosistemov.

Neka druga raziskava Britanskega geološkega središča je pokazala, da bi bilo za uživanje primernih 80 odstotkov podzemnih voda. Foto: Reuters
Neka druga raziskava Britanskega geološkega središča je pokazala, da bi bilo za uživanje primernih 80 odstotkov podzemnih voda. Foto: Reuters

Obramba pred podnebnimi spremembami

Kot je že pred desetletjem ugotovil MacDonald, ki je izdelal tudi prvi kvantitativni atlas podtalnice v Afriki, je ocenjena količina podtalnice v Afriki 0,66 milijona kubičnih kilometrov, od katerih pa seveda vsega ni mogoče izkoriščati. A vseeno je za izkoriščanje na voljo stokrat večja količina od ocenjene letne obnove sladkovodnih virov v Afriki.

"Podzemne vode so naravni rezervoar vode in ključni vir, ki lahko svetu pomaga pri prilagajanju na podnebne spremembe. Da bi sprostili velik potencial podzemnih voda, potrebujemo primerna vlaganja v strokovno znanje za kartiranje podzemnih voda, gradnjo trajnostnih vrtin in iskanje načinov za vzdrževanje ter upravljanje vodnih virov in storitev," v poročilu piše MacDonald.

Poročilo ZN-a navaja Marka O. Cuthberta, ki pravi, da lahko podnebne spremembe sicer vplivajo na stanje in kakovost površinskih voda v Afriki, a naj ne bi prizadele virov podtalnice, ki se obnavlja ob intenzivnem deževju, tega pa bo po napovedih klimatologov v prihodnosti vse več.

V Nigeriji bo potreba po oskrbi s čisto pitno vodo še naraščala zaradi hitro rastočega prebivalstva, a nekateri deli najbolj poseljene afriške države imajo ogromne zaloge podtalnice, ki pa ostaja neizkoriščena. Foto: EPA
V Nigeriji bo potreba po oskrbi s čisto pitno vodo še naraščala zaradi hitro rastočega prebivalstva, a nekateri deli najbolj poseljene afriške države imajo ogromne zaloge podtalnice, ki pa ostaja neizkoriščena. Foto: EPA

Katera afriška območja bi lahko imela največ koristi od podtalnice, je sicer odvisno od obnove podzemnih voda, zalog v vodonosnikih in prepustnosti. Zaloge vodonosnikov in njihovo obnavljanje vplivajo na odpornost sistemov podtalnice na podnebne spremembe in s tem vodno varnost.

MacDonald ugotavlja, da ima večina afriških držav z majhno zalogo podtalnice veliko količino letnih padavin in s tem redno obnovo voda, nasprotno pa ima veliko afriških držav z malo padavinami običajno velike zaloge podtalnice. Te je najmanj v zahodni in osrednji Afriki, a se ta redno obnavlja in je lahko zanesljiv vir vode, razen v primeru dolgotrajnih sušnih obdobij.

A treba je upoštevati kakovost podtalnice, ki ni povsod enaka. Večinoma gre pri podtalnici za svežo ali brakično oziroma polslano vodo, ki ni primerna za pitje ali namakanje. V sušnih in obalnih predelih je tako veliko podtalnice onesnažene s soljo ali fluoridi. Teh je veliko predvsem v državah ob vzhodnoafriškem tektonskem jarku in z eno od študij so odkrili, da v več kot 40 odstotkih vodnjakov v Etiopiji vsebnost fluoridov presega dovoljeno raven in ta voda predstavlja nevarnost za zdravje.

V porasti je tudi slabšanje kakovosti podzemnih voda zaradi antropogenih dejavnikov, kot so urbanizacija, rudarjenje, in slabih namakalnih sistemov.

V velikih mestih, kot je kenijska prestolnica Nairobi, predstavlja veliko težavo onesnaženje podtalnice zaradi slabo urejenega kanalizacijskega sistema in neprimernega ravnanja z odpadki. Foto: EPA
V velikih mestih, kot je kenijska prestolnica Nairobi, predstavlja veliko težavo onesnaženje podtalnice zaradi slabo urejenega kanalizacijskega sistema in neprimernega ravnanja z odpadki. Foto: EPA

Velik potencial za namakanje

Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko premišljena uporaba podtalnice za namakanje pomembno prispevala h gospodarskemu razvoju celine, saj se v podsaharski Afriki namakajo le od trije do pet odstotkov obdelovalnih površin, preostale pa so za vodo odvisne od padavin, tako da je pri tem še ogromno manevrskega prostora za napredek.

Kmetijstvo je glavni vir preživljanja za večino Afričanov, saj je v njem po podatkih Svetovne banke zaposlenih 65 odstotkov prebivalstva, večinoma ženske, in prispeva 30 odstotkov BDP-ja. Vsak napredek pri izkoriščanju podtalnice za namakanje bi tako lahko pomenil ogromno za izboljšanje življenja ljudi.

Podzemne vode se v Afriki še vedno premalo izkoriščajo za namakanje kmetijskih zemljišč. Foto: EPA
Podzemne vode se v Afriki še vedno premalo izkoriščajo za namakanje kmetijskih zemljišč. Foto: EPA

Pomanjkanje znanja in kadrov

Za učinkovitejše izkoriščanje potenciala podtalnice bo morala Afrika premagati še veliko izzivov. Poročilo ZN-a opozarja, da so afriške vlade in institucije v preteklosti premalo pozornosti namenile podzemnim vodam v nasprotju z azijskimi državami, ki so se tega lotile že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Hkrati z izkoriščanjem so vzpostavljale tudi baze podatkov o podzemnih vodah in razvijale hidrološke karte, kar je v Afriki še vedno bolj izjema kot pravilo.

Pomanjkljivo je tudi poučevanje hidrologije na afriških univerzah, zato je premalo ustreznih strokovnih kadrov s tega področja, kar je nujno za razvoj izkoriščanja podzemnih voda. S pomanjkljivo kvalificiranimi kadri se pojavljata nekakovostna gradnja vodnih sistemov in neustrezno lociranje vrtin, to pa vodi v dolgotrajne težave. Postavitev in gradnja vrtin z večjim donosom, ki so potrebne za obsežno namakanje ali oskrbo mesta, zahteva precejšnje strokovno znanje, ki ga je na celini težko najti.

Ker ni bilo kadrov in znanja, tudi ni bilo oblikovanja organov in organizacij, ki bi se posvečale izrabi voda, čeprav ZN v zadnjem času zaznava napredek z vzpostavljanjem takih pobud na vseh ravneh – nacionalni, regionalni in celinski. Takšni organi so potrebni tudi za zagotavljanje zaščite podzemnih voda, ki je trenutno šibka in se je ponekod sploh ne uveljavlja.

Veliko Afričanov mora za pitno vodo še vedno pešačiti, kar bi se lahko spremenilo z ustreznim postavljanjem vodnjakov bližje domov, za kar pa so potrebne naložbe v opremo in izobraženi kadri. Foto: Reuters
Veliko Afričanov mora za pitno vodo še vedno pešačiti, kar bi se lahko spremenilo z ustreznim postavljanjem vodnjakov bližje domov, za kar pa so potrebne naložbe v opremo in izobraženi kadri. Foto: Reuters

Brez naložb ne bo napredka

Eden največjih izzivov, s katerim se Afrika spoprijema tudi na drugih področjih in je velika ovira hitrejšemu razvoju, je kronično pomanjkanje kapitala in vlaganj.

Analitičarka pri WaterAid Virginia Newton-Lewis poudarja potrebo po naložbah, da bi lahko prišli do uporabne vode. "Potrebujemo kartiranje, potrebujemo nadziranje. To zahteva naložbe, zahteva naložbe v opremo. Zahteva vlaganja v človeške vire. In potrebujemo naložbe v načine, da vodo, ki jo najdemo, priskrbimo ljudem, ki jo najbolj potrebujejo," je pojasnila.

Podsaharska Afrika ima tako največjo vrzel med potrebami za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in dejanskim vlaganjem, saj bi za univerzalno oskrbo s pitno vodo potrebovali desetkrat več sredstev od zdajšnjih 13,2 milijarde dolarjev, od katerih se velik del porabi samo za delovanje, vzdrževanje in sanacijo obstoječih sistemov.

Priložnosti za večje izkoriščanje podzemnih voda v Afriki je ogromno zaradi potreb hitro rastočega prebivalstva, namakanja v kmetijstvu in gospodarskega razvoja. Ker podnebne spremembe vse bolj ogrožajo oskrbo s sladkovodnimi površinskimi viri v Afriki, je podtalnica z zagotovljenimi količinami še toliko pomembnejša za obrambo pred vremenskimi nepredvidljivostmi in zanesljivo oskrbo s pitno vodo.

Kako težavno in potratno je izkoriščanje podzemne vode, kaže primer odročne vasice Tata Bathily na severu Senegala, kjer je po izsušitvi vaškega vodnjaka leta 2010 vlada zgradila novega, a danes iz njega komaj še priteče kakšna kaplja vode. Obupani domačini so zato lani zbrali pet tisoč dolarjev za postavitev novega vodnjaka, a niso imeli sreče, saj vrtina ni dosegla podtalnice in vodnjak je postal tarča grenkega posmeha. Če v takih območjih že odkrijejo vodo, so lahko zanesljivi vodonosniki na globini 400 metrov ali še nižje, pravijo hidrogeologi, kar pa je kar desetkrat globlje od vodnjakov v Tata Bathilyju in vrtanje tako globoke vrtine stane kar 20.000 dolarjev. Ker si takšnih zneskov vaška skupnost ne more privoščiti, vrtajo vodnjake na slepo na nižjih globinah in upajo, da bo iz kakšnega priteklo kaj vode. V nasprotnem primeru se ženske in otroci odpravijo kilometre daleč od svojih domov, da bi lahko prinesli vsaj nekaj litrov vode. Včasih so obsojeni na kopanje jam v suhi strugi reke, kjer zbirajo umazano vodo, ki se nateče v jame, a od te vode pogosto zbolevajo otroci in odrasli.

Voda, ki jo vaščani v senegalski vasi Tata Bathily pridobivajo iz izkopanih jam, je pogosto umazana in neprimerna za pitje. Foto: Reuters
Voda, ki jo vaščani v senegalski vasi Tata Bathily pridobivajo iz izkopanih jam, je pogosto umazana in neprimerna za pitje. Foto: Reuters