Tuberkuloza velja za eno najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu. Foto: EPA
Tuberkuloza velja za eno najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu. Foto: EPA

Ob svetovnem dnevu tuberkuloze na Kliniki Golnik gostijo mednarodni simpozij o tuberkulozi. Kot je pojasnila vodja Registra tuberkuloze Republike Slovenije Petra Svetina, je tuberkuloza v Sloveniji redka. V letu 2021 je bilo odkritih 80 novih primerov, kar znaša 3,8 primera tuberkuloze na 100.000 prebivalcev. Na podobno številko kažejo tudi preliminarni podatki za lansko leto.

V zadnjih desetih letih v Sloveniji za tuberkulozo pogosteje zbolevajo osebe, starejše od 65 let, nekoliko pogosteje moški, bolniki s sladkorno boleznijo, dolgoletni kadilci, nezaposleni ali odvisniki od alkohola. Med bolniki je precej priseljencev, praviloma iz držav nekdanje Jugoslavije. Nov izziv predstavlja ukrajinska kriza. V primerjavi z begunskim valom leta 2015, ko je bila Slovenija predvsem tranzitna država, se vojni begunci iz Ukrajine naseljujejo v Sloveniji. Zato lahko tudi v Sloveniji v naslednjih letih pričakujemo spremenjeno epidemiološko situacijo, je opozorila Svetina.

V Ukrajini je tuberkuloza še vedno pogosta bolezen in predstavlja poleg okužbe z virusoma HIV in HCV velik javnozdravstveni problem. Poleg tega je skoraj tretjina primerov odporna na klasična tuberkulozna zdravila, kar zahteva daljše zdravljenje z več zdravili hkrati. Hkrati vojne razmere predstavljajo dodatno tveganje za izbruh nalezljive bolezni.

Ob svetovnem dnevu tuberkuloze na Kliniki Golnik gostijo mednarodni simpozij o tuberkulozi. Foto: BoBo
Ob svetovnem dnevu tuberkuloze na Kliniki Golnik gostijo mednarodni simpozij o tuberkulozi. Foto: BoBo

Kriza se pri tuberkulozi ne odrazi takoj

"To je za Slovenijo zagotovo izziv," je izpostavila Svetina in pojasnila, da so se takoj, ko je nastopila begunska kriza, na to pripravili. Tako so podali priporočila za strokovno in laično javnost ter zdravstvene delavce seznanili s tem, kako je treba ukrepati. "Lahko rečem, da je zadeva za zdaj pod nadzorom. Se pa moramo zavedati, da se vsaka takšna kriza pri tuberkulozi ne odrazi prvo ali drugo leto, temveč šele čez več let," je opozorila.

Poudarila je, da je ob prihodu večjega števila razseljenih oseb v Slovenijo nujno, da se tem osebam zagotovi enaka raven zdravstvene zaščite kot drugim prebivalcem glede preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja tuberkuloze. "Na ta način bomo lahko vzdrževali dobro epidemiološko situacijo glede te bolezni v Sloveniji tudi v prihodnje," je poudarila Svetina.

Slovenija je uspešna pri zdravljenju bolnikov s tuberkulozo. "Definitivno pa Slovenija potrebuje novejši nacionalni laboratorij za mikrobakterije in sodobnejši oddelek za izolacijo," je povedala Svetina, ki upa, da bo uresničen projekt nove bolnišnice na Golniku, kjer sta predvidena oddelek in laboratorij za tuberkulozo.

Pri nas večina uspešno zaključi zdravljenje

V Sloveniji večina bolnikov s tuberkulozo uspešno zaključi večmesečno zdravljenje, pri čemer morajo za čas kužnosti, ki je običajno približno mesec dni, ostati v bolnišnici. Smrtnost je šestodstotna, kar je primerljivo s smrtnostjo v drugih razvitih evropskih državah. Kot je poudarila Svetina, je ključno, da se vsak bolnik zdravi in da ima zagotovljena zdravila.

Pomembno je tudi, da so zdravstveni delavci pozorni na tuberkulozo in da je zaradi njene redkosti ne spregledajo. Simptomi so več tednov trajajoč kašelj, bolečina v prsih in izkašljevanje izmečka, v katerem je lahko tudi kri. Ob tem so prisotni tudi znaki, kot so povišana telesna temperatura, nočno znojenje, splošna utrujenost, izguba teka in hujšanje.

Pandemija covida-19 je skupaj z vojaškimi konflikti v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu ter socialno-ekonomskimi neenakostmi obrnila dolgoletni napredek v boju za izkoreninjenje tuberkuloze. Foto: Pixabay
Pandemija covida-19 je skupaj z vojaškimi konflikti v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu ter socialno-ekonomskimi neenakostmi obrnila dolgoletni napredek v boju za izkoreninjenje tuberkuloze. Foto: Pixabay

Med najbolj smrtonosnimi boleznimi na svetu

Tuberkoloza je ena najbolj smrtonosnih nalezljivih bolezni na svetu, za katero dnevno umre 4400 ljudi.

Kot so sporočili z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, ki vodi Register tuberkuloze RS, so svetovna prizadevanja za boj proti tuberkulozi od leta 2000 rešila približno 74 milijonov življenj. Vendar je pandemija covida-19 skupaj z vojaškimi konflikti v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu ter socialno-ekonomskimi neenakostmi obrnila dolgoletni napredek v boju za izkoreninjenje tuberkuloze.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v svojem zadnjem poročilu o tuberkulozi v svetu poudarila, da sta se prvič v več kot desetletju povečala ocenjena pojavnost tuberkuloze in smrtnost zaradi nje. Za tuberkulozo vsak dan zboli 30.000 ljudi in umre 4400 ljudi.

Slogan letošnjega svetovnega dneva tuberkuloze je Da! Lahko odpravimo tuberkulozo!, s katerim želi WHO vzbuditi upanje in pospešiti ukrepanje ter multidisciplinarno sodelovanje v boju proti epidemiji tuberkuloze. WHO bo na letošnjem srečanju Združenih narodov o tuberkulozi skupaj s partnerji objavil poziv k ukrepanju in hitrejšemu uvajanju novih, krajših in oralnih režimov zdravljenja tuberkuloze.

Doslej uporabljeni režimi za zdravljenje odpornih oblik tuberkuloze so namreč vsebovali pet ali več antimikrobnih zdravil, ki jih je bolnik prejemal več mesecev, lahko tudi let, mnoga zdravila so bila v parenteralni obliki, kar je posledično zahtevalo hospitalno zdravljenje. Z uvedbo novih režimov se skrajša čas zdravljenja, zdravila pa bolnik v oralni obliki prejema v domačem okolju, zato ni potrebno dolgotrajno zdravljenje v bolnišnici.