Vizualna umetnica, kostumografka in performerka Tina Kolenik se v svojih projektih, pa naj gre za samostojna dela ali pa (v zadnjih letih resda bolj občasne) podvige tandema Eclipse, pogosto loteva simbolno bogatega premisleka različnih družbenih pojavov in kulturnih norm. Nekaj takšnega velja tudi za razstavo V imenu ljudstva, ki so jo sinoči odprli v Galeriji Kresija; na njej postavlja na ogled portretne fotografije, na katerih imitira osem prepoznavnih zgodovinskih figur oziroma vladarjev, ki so v različnih obdobjih tako ali drugače krojili usodo ljudi. Posebnost teh podob, ki se sicer razkrije šele ob podrobnejšem pogledu, pa je, da so oblačila in pokrivala omenjenih oseb – od egipčanske kraljice Nefretete in Julija Cezarja do Napoleona ali Tita – izdelana iz vžigalic vseh mogočih barv, v čemer se znova izkazujeta kostumografska in konceptualna izvirnost njenega dela.

»Rdeča nit, ki povezuje te like, je prepričanje, da specifičnost vladarskih oblačil ni v njihovi morebitni sijoči razkošnosti in spremljajočih emblemih, katerih tipični namen je vzbujati vtis moči, občudovanje, čaščenje in strahospoštovanje, marveč predvsem v tem, da jih nosijo osebe, ki jih podrejeni priznavajo kot vrhovne nosilce in izvajalce oblasti,« pojasnjuje Tina Kolenik. »Prav zato sem jih naredila iz vžigalic, ki jasno ponazarjajo konstitutivno vlogo mnoštva in imajo – enako kot ljudje – skupno snovno naravo, a zelo različne individualne lastnosti: razlikujejo se denimo po velikosti, barvi, debelini in poreklu, toda hkrati se dojemajo, vrednotijo in obravnavajo kot cenena sredstva za doseganje različnih ciljev, ki jih določajo drugi.« Vseeno pa ne gre pozabiti, da v vžigalicah spi ogenj, ki se lahko hitro razširi, ko se enkrat vname, še namigne.

Za izvedbo projekta, ki je nastajal štiri leta, je umetnica zbrala približno milijon vžigalic, kupljenih v raznih državah po svetu. Kot pravi, jih je začela zbirati takoj po svoji razstavi Promenada – cikel selfijev (2018, prav tako v Galeriji Kresija), sestavljeni iz avtoportretov, na katerih se je s pomočjo pokrival, izdelanih iz lubenic, levila skozi raznovrstne družbene ter kulturne identitete; že takrat se je namreč odločila, da bo kot material za naslednji projekt uporabljala vžigalice. Toda to je bil šele začetek, kajti v izdelavo oblačil nato je vložila na tisoče ur ročnega dela. »Postopek je bil zares izrazito raziskovalne narave, saj sem morala šele izumiti način, kako z vžigalicami ustvariti vtis blaga,« se smeje. »Ker pa gre za osebe iz različnih obdobij ter kultur, so bili različni tudi materiali, ki sem jih želela posnemati, enkrat sem potrebovala čipko, drugič uniformo. Tako da sem morala v resnici za vsak posamezen kos obleke ali pokrivalo poiskati nov ustrezen način izdelave.« Razstava V imenu ljudstva bo na ogled do 17. avgusta.