Reforma se bo začela na ZZZS – pri največjem problemu

O vsebini zdravstvene reforme naj bi se v koaliciji še usklajevali – dosedanji pogovori so bili menda zelo splošni –, a predsednik vlade Robert Golob že zdaj napoveduje, da bo ta celovita. Lotiti pa se je je treba v središčni točki – zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Kako se bodo tega lotili, po tretjem koalicijskem vrhu (še) niso izdali.

Ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostaja na sporedu koalicije, a se bo predvidoma zgodilo šele leta 2025. Točno časovnico na podlagi razprave naj bi sicer pripravili jutri. Premier pa je v odgovoru na to vprašanje navedel, da imamo v zdravstvu različno velike probleme in da se vsak dober gospodar najprej loti reševanja največjega, ne najmanjšega, še posebno pa se pri najmanjšem ne skrega, da se izogne problematiki velikega. In največji problem je po njegovem mnenju ZZZS: »Problem osnovnega zdravstvenega zavarovanja je velik 4,5 milijarde evrov na leto, problem bolniških odsotnosti je v višini 700 milijonov evrov na leto, problem dobičkov zdravstvenih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa znaša 60 milijonov evrov na leto.«

Že letos naj bi se poleg reforme ZZZS lotili še odpravljanja težav na področju težav družinske in urgentne medicine ter prenove plačnega sistema, kjer se zdravstvu obeta ločen plačni steber. Implementacije večine ukrepov si v koaliciji želijo že na začetku prihodnjega leta.

Znana je tudi že napoved prenove nadzora in vodenja javnih zavodov ter ureditve področja bolniških odsotnosti, šele nato naj bi se torej lotili – koalicijska pogodba kot rok navaja konec leta 2024 – celovite prenove financiranja zdravstvenega sistema in vprašanja koncesionarstva.

Kritično o ZZZS

O ZZZS je bilo na koalicijskem vrhu izrečenih kar nekaj kritičnih besed, Golob pa je napovedal, da ga bodo v celoti digitalizirali. Namen je, da postane po finskem in estonskem modelu poslovanje zavarovalnice javno, ne pa samo transparentno in potem skrito pod nekimi dežniki kvazi interesov. »To, kar se pripravlja z digitalizacijo, ne bo samo spremenilo našega odnosa do zdravstva, ampak tudi odnos vseh poštenih ljudi v zdravstvu, ker bodo lahko ponosni, da so pošteni. Javnost pa bo lahko videla, kdo so tisti, ki delajo pošteno, to je večina, in kdo dela nepošteno, to je manjšina,« je dejal Golob.

Koordinator Levice Luka Mesec je na vprašanje o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja – spomnimo, da je bil prav to razlog za njihov odhod iz Šarčeve koalicije –, odgovoril, da je to še vedno prioriteta Levice in zaveza v koalicijski pogodbi. Tudi on pa je poudaril, da je prioriteta zavod za zdravstveno zavarovanje.

Po vrhu koalicije, njegova vsebina je bila v celoti posvečena zdravstvu, pa tudi zaradi dogodkov v zadnjih dneh (opravičilo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, vodenje zdravstvene reforme je prevzel predsednik vlade), je bilo pričakovati, da bo pred kamere stopil tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Ker ni, se premier Golob ni mogel izogniti vprašanju o simbolnem pomenu njegove odsotnosti.

Javnost je pomiril, češ da minister uživa polno zaupanje celotne koalicije, pred javnost pa bo stopil v petek, ko bo predstavil analizo stanja v zdravstvu. Vršilka dolžnosti direktorice vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Petra Bezjak Cirman je dodala, da je bil danes deležen aplavza.

Novi strateški svet

Ukinitev strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema, ki ga je vodila Tjaša Sobočan, je bilo po Golobovem mnenju nujno, ker je ta strateški svet z analizo stanja opravil svoje delo: pisali so izhodišča za prenovo zdravstva, a so do zdaj pripravili samo osnutek. Večina članov omenjenega sveta bo delovala v novem strateškem svetu, ki bo pripojen delovni skupini za reformo, vodil pa jo bo Golob. Vodenje strateškega sveta bo prevzel kirurg Erik Brecelj, o katerem je Zoran Janković na torkovi tiskovni konferenci dejal, da bo prvič po 16 letih tudi odgovoren za nekaj, kar predlaga. Kdo vse bo v tem svetu, ki naj bi bil uradno ustanovljen prihodnji teden, ni znano, si pa vanj po naših informacijah želita strokovnjake predlagati tudi manjši koalicijski stranki.

V SD in Levici so podprli vzpostavitev koalicijske delovne skupine, ki naj bi spremljala napredek zdravstvene reforme. Koalicijski partnerji naj bi se o rešitvah usklajevali na štirinajst dni. Tudi to naj bi zapisali v aneks h koalicijski pogodbi, ki naj bi ga pripravili za vseh pet napovedanih reform. »Enotnost ni gesta, ki jo lahko sprejmemo na enem koalicijskem zasedanju. Enotnost bo treba graditi in danes smo to začeli,« je navedel Mesec in podprl današnje usklajevanje.

Pri tem aneksu bo po Golobovih zagotovilih dovolj časa, da bo prestal vse demokratične procese vseh strank v koaliciji.

Na vprašanje, ali bo v iskanje konsenza o zdravstveni reformi vključena tudi opozicija, je odgovoril, da se desnosredinske vlade reform ne lotevajo, potem pa o njih govorijo, ko so v opoziciji. Levosredinske vlade pa, da se reform lotevajo, potem pa jih ne izpeljejo. »Mi nameravamo biti drugačni,« je poudaril in dodal, da bodo konsenz iskali med tistimi, ki z njimi delijo iste vrednote krepitve javnega zdravstva.