Četrtek, 5. 5. 2022, 15.10
1 leto, 11 mesecev
Aprila Slovenija več "zaslužila" kot zapravila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
1
Po oceni finančnega ministrstva, ki je danes objavilo najnovejše podatke o proračunski realizaciji, se stanje javnih financ pomembno izboljšuje.
V državni proračun se je v štirih mesecih nateklo 4,18 milijarde evrov ali petino več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so bili ob odpravi večine protikoronskih ukrepov s 4,30 milijarde evrov nižji za skoraj desetino. Primanjkljaj je dosegel 114 milijonov evrov, v enakem obdobju je bil pri 1,2 milijarde evrov. Aprila je bil proračun v presežku.
Prihodki državnega proračuna so bili v štirih mesecih v luči pokoronskega okrevanja gospodarstva in potrošnje medletno višji za 701 milijon evrov oziroma za 20,1 odstotka, odhodki pa ob postopnem umiku ukrepov za pomoč podjetjem in prebivalstvu nižji za 409,9 milijona evrov oziroma 8,7 odstotka.
Primanjkljaj državnega proračuna je bil tako medletno nižji za nekaj več kot milijardo evrov, samo aprila je bil proračun za 147 milijonov evrov v presežku. V sprejetem proračunu je sicer za vse leto načrtovan primanjkljaj v višini 2,47 milijarde evrov, so spomnili na ministrstvu.
Ljudje zapravili več
Prilivi od davčnih prihodkov so v prvih štirih mesecih leta dosegli okoli 3,38 milijarde evrov in so za 15,7 odstotka ali 458,4 milijona evrov višji kot v enakem obdobju lani.
Visoka raven zaposlenosti in stabilne razmere na trgu dela so po oceni ministrstva pomembno pripomogle k rasti prihodkov od dohodnine, ki so se medletno zvišali za 9,1 odstotka na 632,3 milijona evrov.
Ob krepitvi gospodarske aktivnosti v zadnjih četrtletjih in ugodnih gibanjih na področju zasebne potrošnje rastejo tudi prilivi od davka na dodano vrednost. V štirimesečju so dosegli približno 1,56 milijarde evrov, kar je 24,2 odstotka oziroma 304,3 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani.
Odprava covidnih dodatkov
Prilivi od davka od dohodka pravnih oseb so narasli za 13,4 odstotka oziroma 45,5 milijona evrov na 385,8 milijona evrov, prihodki od trošarin pa so se zvišali za 13,8 odstotka ali 18,7 milijona evrov na 404,8 milijona evrov.
Prejeta sredstva iz EU so v prvi tretjini leta dosegla 466,4 milijona evrov, kar je ob koncu večletnega finančnega obdobja 2014–2020 za 159,7 milijona evrov oziroma 52,1 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani.
Predvsem odprava covidnih dodatkov je privedla do tega, da je država za stroške dela ožje državne uprave v prvih štirih mesecih namenila 27 milijonov evrov ali 5,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, so še poudarili na ministrstvu. Ti odhodki so dosegli 491,5 milijona evrov.
Transferjev posameznikom in gospodinjstev manj za več sto milijonov
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država letos do zdaj namenila 646,7 milijona evrov, kar je 38,3 odstotka ali 401,2 milijona evrov manj kot lani. Za 19,1 milijona evrov ali 25,2 odstotka so se zaradi nižjega števila brezposelnih znižali transferji v ta namen.
Za naložbe je državni proračun v štirih mesecih namenil 217,7 milijona evrov oziroma 22,2 milijona evrov ali 11,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Izdatki za obresti so v prvi tretjini leta skupaj dosegli 342,9 milijona evrov in so bili za 78,5 milijona evrov oziroma 18,6 odstotka nižji od primerljivega obdobja lani.
Ruska invazija
Javnofinančna gibanja kljub rasti tveganj za gospodarsko dejavnost, povezanih z ruskim napadom na Ukrajino in njegovimi posledicami, ostajajo ugodna. Je pa fiskalni svet nedavno ob objavi četrtletnih proračunskih podatkov opozoril, da bi bili brez učinka odprave koronskih ukrepov odhodki v resnici višji kot lani, medletna rast prihodkov pa naj bi se v nadaljevanju leta umirjala in v zadnjih mesecih leta bi bili lahko prihodki tako že nižji kot v enakem obdobju lani.
Prav tako se je v zadnjih tednih opazno dvignila zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice, ki je danes na borzi MTS pri 2,22 odstotka. Postopno bi to lahko privedlo tudi do višje cene zadolževanja države.
1