Državni presejalni program za raka dojk DORA (program DORA) deluje v Sloveniji od leta 2008, od leta 2018 pa so vanj vključene vse slovenske ženske v starosti od 50 do 69 let, ki jih vsaki dve leti povabijo na preventivno mamografijo oziroma slikanje dojk. Program DORA je centralizirano voden presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk in deluje po strogih evropskih smernicah kakovosti, pri čemer upravljanje programa in izvajanje zdravstvenih storitev celostno opredeljujejo Programske smernice programa DORA. V enem letu je v program DORA povabljenih okoli 140 tisoč žensk med 50. in 69. letom starosti, ob tem je opravljenih sto tisoč mamografij, udeležba vabljenih žensk pa je v zadnjih letih okoli 75-odstotna.
Približno 3.500 vseh slikanih žensk vsako leto povabijo na dodatne obravnave zaradi sumljivih sprememb na preventivni mamografiji, okoli 650 ženskam z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami odkrijejo raka dojk.
Nosilec in upravljavec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana, ki ob načrtovanju izvajanja presejalnega programa in strokovnem nadzoru nad delom presejalnih centrov skrbi tudi za centralno vabljenje žensk v Registru in klicnem centru programa DORA. Slikanje žensk v programu DORA poteka na 18 lokacijah po Sloveniji v javnozdravstvenih zavodih (bolnišnicah, zdravstvenih domovih) in mobilnih enotah programa DORA.
Cilj programa DORA
Dolgoročni cilj programa DORA je za 25 do 30 odstotkov zmanjšati umrljivost zaradi raka dojk med ženskami v starostni skupini med 50. in 69. letom ob pogoju, da se bo mamografije udeležilo vsaj 70 odstotkov vseh povabljenih žensk.
Redna udeležba v organiziranih programih zgodnjega odkrivanja raka dojk dokazano v ciljni populaciji žensk zmanjšuje umrljivost za rakom dojk.
Koraki v programu DORA
Vabljenje in mamografija
Ženska v koledarskem letu, ko dopolni 50 let, prejme prvo vabilo na preventivno mamografijo v programu DORA, nato pa na vsaki dve leti do dopolnjenega 69. leta. Vabilo na naslov stalnega prebivališča ženski pošljejo iz Registra in klicnega centra programa DORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana približno tri tedne pred napovedanim terminom. Za presejalno mamografijo v programu DORA poleg vabila ženska potrebuje še zdravstveno kartico z urejenim zdravstvenim zavarovanjem v Sloveniji. Mamografijo bo opravila ob uri, ko je nanjo naročena, in brez doplačil. V vabilu so navedeni dan, ura in presejalni center programa DORA. Za mamografijo ženska ne potrebuje napotnice.
Obisk presejalnega centra
Ob obisku presejalnega centra žensko sprejme administrator ali radiološki inženir, ki preveri njene kontaktne podatke in zdravstveno zavarovanje. Radiološki inženir, ki je posebej usposobljen za delo v programu DORA, se bo z žensko pogovoril o morebitnih težavah z dojkami in nato opravil mamografijo oziroma slikanje dojk. Vsako dojko slika v dveh položajih: poševnem in navpičnem. Pri slikanju dojko kratkotrajno stisnejo med dve plošči na mamografskem aparatu. Stisk dojke je pomemben za boljši prikaz tkiva in kakovostno odčitavanje mamografskih slik ter prepoznavanje zgodnjih rakavih sprememb v dojki. Pomembno je, da je ženska med slikanjem čim bolj sproščena.
Mamografijo lahko opravi tudi ženska, ki ima silikonske vsadke ali elektrostimulacijske naprave v prsnem košu (na primer srčni spodbujevalnik). Pred slikanjem o tem obvesti radiološkega inženirja, ki bo prilagodil slikanje dojk.
Pregled mamografskih slik
Vsako mamografsko sliko neodvisno pregledata dva zdravnika radiologa, kar pripomore k večji zanesljivosti izvida. Če eden od njiju (ali oba) mamografsko sliko oceni kot sumljivo, jo pregleda še tretji nadzorni radiolog. Program DORA zagotavlja, da je ženska v najkrajšem možnem času obveščena o izvidih slikanja in dodatnih preiskavah. Če na slikah ni vidnih posebnosti, pisni izvid mamografije ženska prejme v petih delovnih dneh na naslov stalnega prebivališča. Večina žensk, ki se udeležijo presejalne mamografije, ima normalen izvid in je nato znova povabljena v program DORA čez dve leti.
Dodatne diagnostične preiskave
Če zdravnika radiologa na sliki vidita spremembo v dojki, bodo žensko v nekaj dneh poklicali na dodatne preiskave, ki jih bo opravila v enem dnevu v presejalno-diagnostičnem centru programa DORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana ali v p(Univerzitetnem kliničnem centru Maribor#Univerzitetni klinični center Maribor). Za dodatne preiskave ne potrebuje napotnice. Dodatne preiskave navadno obsegajo dodatno slikanje dojk in/ali ultrazvočni pregled dojk, redkeje je potrebno slikanje dojk z magnetno resonanco.
Večino sprememb v dojkah lahko opredelijo že s temi preiskavami in tako ženska lahko že na dan dodatnih preiskav ve, da v njenih dojkah ni vidnih sumljivih sprememb. Le pri manjšem deležu žensk opravijo še punkcijo tkiva dojke.
Rezultati punkcije so znani v sedmih delovnih dneh. Ženska, ki je opravila slikanje dojk v presejalnem programu DORA, je najpozneje v dveh tednih po presejalni mamografiji seznanjena s svojo diagnozo. Če dodatne preiskave potrdijo diagnozo raka, ženski to sporoči zdravnik osebno oziroma po telefonu in ji predstavi načrt zdravljenja, ki ga pripravi multidisciplinarna skupina strokovnjakov.
Pomen zgodnjega odkrivanja raka dojk v epidemiji covida-19
V prvem valu epidemije covida-19 leta 2020 je bilo slikanje žensk v programu DORA za dobra dva meseca začasno ustavljeno, od junija 2020 do danes pa deluje nepretrgano. Po vnovičnem zagonu dejavnosti po prvem valu epidemije so v programu DORA vsa prizadevanja usmerili v vzpostavitev varne obravnave žensk in nadomeščanje izpada presejalnih mamografij, ki so ga večinoma nadomestili do konca leta, preostali del pa do pomladi 2021.
Že takoj po vnovični vzpostavitvi je na slikanje prišlo skoraj 75 odstotkov vseh povabljenih žensk, kar je bilo na ravni udeležbe pred epidemijo. Do konca leta 2020 je bilo nato slikanih 99.679 žensk ob 75-odstotni udeležbi vabljenih, leta 2021 pa je bilo slikanih največ žensk doslej, 113.679, udeležba je bila 77-odstotna. V letu 2020 so z dodatnimi preiskavami odkrili raka dojk pri 600 ženskah, leta 2021 pa pri 668. Večji delež rakov so v programu DORA odkrili v zgodnji fazi in omejenega na dojko, kar pomeni, da je verjetnost ozdravitve večja.
Število opravljenih mamografij, udeležba vabljenih žensk in število odkritih rakov v programu DORA v letih 2019, 2020 in 2021
Samopregledovanje in kaj lahko vsaka ženska stori za svoje zdravje
Če ženske opazijo znake oziroma spremembe na dojkah, kot so na novo zatipana zatrdlina v dojki ali pazduhi, ki se tudi po menstruaciji ne spremeni, spremembe kože ali bradavice (vdrta, izbočena ali strukturno spremenjena koža oziroma vdrta ali spremenjena bradavica), enostranski izcedek, bolečina v dojki, naj se takoj obrnejo na svojega zdravnika, ki jih bo po strokovni oceni napotil v najbližji center za bolezni dojk.
Ženske s tipnimi zatrdlinami v dojkah ali drugimi znaki bolezni dojk ne sodijo v presejalni program DORA, saj je presejanje namenjeno le ženskam brez tipnih sprememb. Tipne spremembe v dojkah pa zahtevajo bolj natančen pregled, ki vključuje tudi klinični pregled in podroben pogovor z zdravnikom.
Samopregledovanje dojk je pomembno, da se ženska nauči spoznavati svoje dojke in tako laže opazi, da so se pri njej pojavile zatrdline ali druge spremembe, ki jih prej ni bilo. Ne more pa samopregledovanje za ženske po 50. letu nadomestiti obiska presejalnega programa DORA, ki lahko odkrije netipnega raka dojk v začetni fazi. Samopregledovanje se svetuje v vmesnem času med dvema presejalnima mamografijama.