Umrla je slovenska upornica, ki je svoj glas posvetila svobodi in kulturi, od nje se je poslovila tudi ministrica

Nada Tarman je svoja zgodnja mladostniška leta preživela v Ljubljani, kjer je študirala solo petje, igrala klavir in se aktivno vključila v Ženski akademski pevski zbor pod taktirko Franceta Marolta. Njena umetniška strast je bila začasno prekinjena decembra 1941, ko je sodelovala na zadnjem koncertu pred uvedbo kulturnega molka med drugo svetovno vojno.

Ob izbruhu vojne se je Nada brez oklevanja vključila v odporniško gibanje. Skupaj z družino je trpela posledice svoje odločitve – aretacija in zaporna kazen v italijanskih zaporih sta bili kruti realnosti njene izbire. Vendar pa njena odločenost in zaveza svobodi nista pojenjali, je v svojem zapisu na Facebooku spomnila ministrica za kulturo Astra Vrečko. Jeseni 1944 je Tarmanova uspešno opravila avdicijo za sodelavko Radia Osvobodilne fronte, po vojni pa je postala ključni član prve povojne ekipe ljubljanskega radia ter prva upravnica Radia Maribor.

Nada Tarman je svoj pečat pustila tudi kot prva recitatorka poezije Kajuha, velikega slovenskega pesnika, s katerim je delila letnico rojstva. Njeno recitiranje njegovih del na proslavi ob koncu druge svetovne vojne v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru ostaja nepozabno. Leta 2022 se je udeležila počastitve stoletnice rojstva Kajuha v Cankarjevem domu.

Nada Tarman je bila več kot le priča svojega časa – bila je njegova ustvarjalka in preoblikovalka. Z njenim odhodom izgubljamo pomemben del slovenske herojske zgodovine, a njen duh in dediščina bosta še naprej živela v srcih tistih, ki cenijo pogum, umetnost in svobodo.

"Nada, hvala vam za vse. Vaše ime in delo bosta za vedno ostala zapisana v annalih slovenske zgodovine kot simbol upora, kulture in neustrašnosti. V čast in večen spomin," je svoj zapis na Facebooku zaključila ministrica Vrečko.