Torek, 2. 4. 2024, 21.54
3 tedne, 5 dni
V svetu kriptovalut je konec Divjega zahoda #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,57
"Vse transakcije lahko danes rekonstruiramo. Danes so ta pravila celo strožja od bančnih pravil," opozarja direktor Iconomija Peter Curk.
"Trenutno lahko kupite več kot, pravzaprav ne vem točne številke, recimo 20 tisoč različnih kriptožetonov. Večina teh je najverjetneje prevara, t. i. šitcoini. Končno pa vsaj v Evropi prihaja regulacija, ki bo delno naredila red," opozarja direktor slovenskega kriptopodjetja Iconomi Peter Curk in dodaja, da smo v zelo zanimivem trenutku, ko bo na trgu začela prevladovati evforija. "Hodlerji so že začeli prodajati, pretekli mesec pa se je že začelo unovčenje dobičkov," pojasnjuje Curk.
Iconomi je eno izmed prvih slovenskih podjetij v svetu kripta. Posluje že skoraj desetletje, v obdobju 2017–2018 pa je bilo celo eno izmed najbolj znanih podjetij na svetu. Takratni direktor in soustanovitelj podjetja Tim Žagar je leta 2017 kot gost nastopil na najelitnejšem dogodku za zagonska podjetja TechCrunch Disrupt v San Franciscu, kar je slovensko startup skupnost postavilo na zemljevid sveta. Iconomi je bilo tudi eno izmed prvih podjetij na svetu, ki je leta 2016 z izdajo kriptožetonov zbralo deset milijonov evrov zagonskega kapitala. O tem, kje je podjetje danes, kaj se dogaja v svetu kriptovalut ter kako na bitcoin gledajo najbogatejši na svetu, smo se pogovarjali z današnjim direktorjem Petrom Curkom.
Kaj danes sploh je Iconomi?
Iconomi je platforma za investiranje v kripto. Znamo pa tudi tokenizirati vse oblike premoženja, od nepremičnin, delnic, obveznic … V tem vidimo veliko priložnost. Postali smo tudi popolnoma regulirana finančna družba s podjetji v zahodnem svetu, ki v posamičnih državah ustreza vsem regulatornim zahtevam in ima tudi potrebna dovoljenja za delovanje s strani pristojnih regulatorjev.
Za lažje razumevanje, kako se razlikujete od kripto menjalnic, kot sta recimo Binance in Bitstamp?
Kripto menjalnice so namenjene fizičnim osebam, ki želijo trgovati s kriptovalutami. Mi želimo pomagati posameznikom in institucionalnim vlagateljem, ki želijo svoje premoženje plemeniti na srednji ali dolgi rok. Ponujamo tudi trgovanje s kriptovalutami, vendar se osredotočamo na povezovanje profesionalnih vlagateljev in njihovih investicijskih strategij s fizičnimi osebami.
Torej menite, da je kripto trg še vedno preveč tvegan za povprečnega vlagatelja?
Trenutno lahko kupite več kot, pravzaprav ne vem točne številke, recimo 20 tisoč različnih kriptožetonov. Večina teh je najverjetneje prevara, t. i. šitcoini. Končno pa vsaj v Evropi prihaja regulacija, ki bo delno naredila red. Mi zato že danes vsak kripto žeton, ki ga ponudimo svojim strankam, dobro analiziramo, preverimo ozadje. Veliko pozornosti pri svojih analizah namenjamo tudi likvidnosti posameznih kripto žetonov. Rezultat naših analiz pa je, da strankam ponujamo samo 150 kripto žetonov.
Omenili ste likvidnost. Ta je bila vsa ta leta največja težava kripto sveta. In bitcoin ETF so to menda spremenili. Vendar je pretekli teden ena izmed kripto menjalnic doživela, da je nekdo po tržni ceni prodal 400 bitcoinov in ceno zrušil z dobrih 60 tisoč dolarjev na okoli osem tisoč dolarjev …
Temu se reče flash crash.
"ETF so zagotovo poenostavili nakup in prodajo bitcoina. Ljudem zunaj kriptosveta se je ponudil finančni produkt , ki ga razumejo in so ga navajeni kupovati. Zdaj v bitcoin prihaja celo denar pokojninskih skladov," pravi direktor Iconomija Peter Curk.
Prave likvidnosti na kriptotrgu torej še vedno ni?
Ni je pri vsakem kriptožetonu, ravno zato sami namenjamo toliko pozornosti likvidnosti kriptožetonov, ki so na naši platformi. Ne želimo, da ljudje kupijo nek kriptožeton, ki ga potem ne morejo prodati. Zdaj smo sicer na točki bikovega trga, vendar se vsi še spomnimo, kako majhna je bila likvidnost, ko je bil še medvedji trg. Ljudje so imeli v lasti neke kriptožetone in so na pametnih telefonih spremljali svoj portfelj.
Menili so, da imajo točno toliko denarja, kot so kazale številke na zaslonih pametnih telefonov. V resnici pa bi vsaka večja prodaja močno znižala ceno kriptožetonov, kar smo velikokrat videli tudi v praksi.
Torej so danes stvari drugačne?
Predvsem bitcoin je v zelo zanimivem položaju zaradi ETF. Ti so bitcoinu dali neko družbeno potrditev, da je postal finančni oz. investicijski instrument. Prej bi lahko rekli, da je bil del neke subkulture.
Torej se je z ETF začela neka era za bitcoin?
Rekel bi, da se je začela že prej. Leta 2022 sem bil recimo v Londonu na dogodku za institucionalne vlagatelje, ki so se takrat že pripravljali na to, da bodo začeli del sredstev vlagati tudi v bitcoin.
Kaj pa so delali dve leti?
Potrebovali so čas, da se pripravijo. Vzpostavili so infrastrukturo, iskali so ljudi. Danes ima vsaka večja finančna družba v Londonu ekipo za digitalne finančne instrumente.
Kakšna pa je vloga ETF za svet kripta?
ETF so zagotovo poenostavili nakup in prodajo bitcoina. Ljudem zunaj kriptosveta se je ponudil finančni produkt , ki ga razumejo in so ga navajeni kupovati. Zdaj v bitcoin prihaja celo denar pokojninskih skladov.
Kaj je torej danes bitcoin? Hranilo vrednosti, plačilno sredstvo …
V tem trenutku bi rekel, da je bolj hranilo vrednosti.
Vendar naj bi tudi ether kmalu dobil "svoje" ETF.
Bomo videli. Pri ethru obstaja eno zelo preprosto vprašanje, na katerega še vedno nimamo odgovora: kako lastnik pride do kriptožetona, ki ga je protokol zaklenil? Zaradi takšnih in podobnih napak je veliko ethrov zaklenjenih. In skupnost za etheriumom pravi, da je koda zakon. Mehanizma za odklepanje ethrov še vedno ni. Dokler to ne bo rešeno, so ETF vprašljivi. Drugi blockhaini so to vprašanje že uspešno rešili.
Če nadaljujeva pri aktualnih stvareh. Vsi čakajo na razpolovitev bitcoina.
Res je, prepolovila se bo ponudba najaktivnejših prodajalcev – rudarjev. Izpostavil bi še nekaj. Ponudbo na trgu bitcoina v veliki meri ustvarjajo v resnici ljudje, ki imajo BTC že dolgo časa v lasti, t. i. hodlerji. In njihovo obnašanje je do določene mere predvidljivo. Veliko bolj kot recimo dogajanje na trgu delnic.
Smo v zelo zanimivem trenutku, ko bo na trgu začela prevladovati evforija. Hodlerji so že začeli prodajati, pretekli mesec pa se je že začelo unovčenje dobičkov.
"Izpostavil bi stablecoine. So glavna inovacija kriptosveta. In so samo plačilno sredstvo," meni direktor Iconomija Peter Curk.
Kaj nas torej čaka v prihodnjih mesecih?
Pod pogojem, da se bodo stvari v prihodnje odvijale tako, kot so se v preteklih ciklih, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo večjo volatilnost.
Torej bodo še nekaj časa zmagovali biki?
Današnje dogajanje lahko samo primerjam s cikli iz preteklosti.
Če se vrnem za trenutek na ETF. Če se ne motim, je od odločitve ameriškega regulatorja vsak dan na kripto trg prek ETF prišla približno milijarda dolarjev. Glede na vse, kar ste do zdaj dejali, ali ne bi morala poskočiti likvidnost in tudi vrednost kriptotrga?
Likvidnost in vrednost sta se povečali. Vendar predvsem bitcoinu. Druge kriptovalute so bolj ali manj ob strani. Je pa zelo veliko vprašanje, ali se bodo vzorci iz preteklih ciklov ponovili.
Vendar smo v zadnjih mesecih spremljali ogromne rasti vrednosti memecoinov.
Ja, pač …
In ravno zaradi memecoinov še vedno mnogi trdijo, da je kriptotrg kljub ETF pravzaprav še vedno Divji zahod. Se strinjate?
Iconomi je popolnoma regulirana finančna družba. Ravno smo kupili podjetje na Nizozemskem, ki ima licenco bančnega regulatorja. Zakonodaja na razvitih finančnih trgih je, regulatorji se aktivno pogovarjajo s podjetji …
Kaj pa v Sloveniji?
V Sloveniji se šele končuje prenos evropske direktive v našo zakonodajo.
Regulacija v razvitem svetu je pripravljena oziroma se intenzivno pripravlja. Kaj je danes glavni produkt kriptosveta?
Izpostavil bi stablecoine. So glavna inovacija kriptosveta. In so samo plačilno sredstvo.
Zakaj pa so stabelcoini tako pomembni?
Povprečnemu človeku iz zahodnega sveta je to skoraj nedojemljivo, vendar večina ljudi na tem svetu nima bančnega računa. Danes lahko enostavno na svoj pametni telefon, te pa ima že skoraj vsak posameznik na svetu, naloži kripto denarnico, kupi stablecoine in tako ima dostop do stabilne valute in plačilnega sredstva, za uporabo katerega ne potrebuje banke. Kripto denarnica je dobesedno njegov TRR.
In teh ljudi je na svetu več kot tistih, ki imajo banko, normalen dostop do bančnih storitev … Medtem ko na Zahodu razmišljamo, kako doseči desetkratnik v kriptu, večina ljudi na Zemlji razmišlja o tem, da samo ima denar in da ga mu nihče ne bo vzel. Recimo vlada ali centralna banka z inflacijo.
"Pred tedni sem bil v Londonu, kjer smo izbranim menedžerjem predstavljali kripto svet. In spet sem bil presenečen, koliko ljudi ne pozna podrobnosti. Za bitcoin so slišali vsi, vendar tehnologije, razlike med kriptovalutami … še vedno ne poznajo," pravi direktor Iconomija Peter Curk.
Vendar tudi stablecoini kljub imenu niso vedno stabilni, tudi njihovi izdajatelji so vse prej kot transparentne organizacije …
Zagotovo, vendar so ljudje pripravljeni prevzeti to tveganje. Če v enačbo vključimo še recimo inflacijo, ki jo v mnogih državah vsako leto beležijo vsaj v desetinah odstotnih točk, potem tudi volatilen kriptotrg ni več tako volatilen.
Res je zanimivo, da je tveganje poslovanja v stablecoinih za mnoge ljudi manjše od tveganja, ki ga v njihovih očeh predstavljajo centralna banka njihove države, vlada in drugi državni regulatorji. Komu bi vi, če bi bili recimo prebivalec Turčije, bolj zaupali? Izdajatelju stablecoina ali državi z valuto, ki zaradi inflacije letno izgubi tudi polovico vrednosti proti tujim valutam?
Če greva od tistih, ki nimajo, k tistim, ki imajo … Veliko delate s podjetji, ki skrbijo za premoženje najbogatejših na svetu, ter z institucionalnimi vlagatelji. Kakšne so vaše osebne izkušnje z najbogatejšimi glede njihovega odnosa do kripta?
Zagotovo jih zanima. Bi pa poudaril, da opažamo menjavo generacij v najbogatejših družinah na svetu. Mlajši veliko bolj razumejo kripto in zato tudi želijo del portfelja preusmeriti v kriptožetone. Po naših izkušnjah so mnoge premožne družine v bitcoin in etherium preusmerile tudi desetino svojega finančnega portfelja.
Omenili ste že, da je svet kripta volatilen in da nas nov cikel volatilnosti pravzaprav še čaka. Pa so ti posamezniki glede na višino premoženja res pripravljeni na to, da se zjutraj zbudijo in ugotovijo, da so njihove kripto investicije čez noč izgubile 20 odstotkov vrednosti?
Očitno so, sicer tega ne bi naredili. Pred tedni sem bil v Londonu, kjer smo izbranim menedžerjem predstavljali kripto svet. In spet sem bil presenečen, koliko ljudi ne pozna podrobnosti. Za bitcoin so slišali vsi, vendar tehnologije, razlike med kriptovalutami … še vedno ne poznajo.
Na začetku ste omenili, da gre Iconomi tudi na trg tokenizacije finančnih instrumentov. Tudi ameriška investicijska družba Blackrock je pred tedni napovedala vstop na ta trg. Tokenizirali naj bi premoženje, ki ga upravljajo, deset tisoč milijard ameriških dolarjev. Ravno ste omenili, da večina velikih investitorjev pravzaprav ne razume osnov bitcoina, zdaj pa je že govora o tokenizaciji …
Institucionalni investitorji, recimo jim kar finančna industrija, zelo dobro razumejo svet kripta. Fizični vlagatelji pa so tisti, ki jim primanjkuje znanja.
Kakšni pa so načrti finančne industrije s svetom kripta? So ETF in tokenizacija le prva dva koraka v ta svet?
Vidikov uporabe je veliko. Sam menim, da bo finančna industrija začela tehnologijo in produkte uporabljati na velikoprodajnih rešitvah. Recimo francoski Societe Generale bo vpeljal kriptožeton za medbančne transakcije. Če se transakcija izvede v štirih urah namesto v 14 dneh, je to velik prihranek za finančno podjetje. Torej, tehnologija bo na začetku dobila največji pospešek pri optimizaciji notranjih procesov finančnih podjetij.
"Konec je Divjega zahoda. Ta še obstaja v decentraliziranem svetu. Na evropskih platformah, ki so namenjene trgovanju ali investiranju, pa so se stvari že zelo prečistile oziroma se bodo zelo kmalu," pravi Peter Curk iz Iconomija.
Kaj pa na področju trga B2C? V zadnjih letih smo dobili NFT, igre "igraj in zasluži", decentralizirane finančne rešitve … Kaj nas čaka v prihodnjih letih?
Zame je trg B2C inkubator idej. Tudi stablecoini so nastali zaradi potreb zagotavljanja arbitraže med kripto menjalnicami. Danes pa se uporabljajo za mnogo drugih namenov.
Je pa zelo zanimivo spremljati dogajanje na trgu, startupi ves čas odkrivajo nove načine za uporabo tehnologije. Tega v tradicionalni finančni industriji ni več, predvsem ker je preveč regulirana.
Malo sva že spregovorila o regulaciji kripto sveta. Kaj se bo na tem področju spremenilo v bližnji prihodnosti?
Ker poslujemo tudi v Veliki Britaniji, lahko povem, da je na Otoku regulacija veliko naprednejša kot v Evropi. Od vseh razkritij finančnih in lastniških podatkov kripto podjetij pradvsem pa opozorila za vlagatelje … Mi moramo vsako transakcijo na našo platformo podrobno preveriti. Iz katere denarnice so prišla sredstva, kdo bi lahko bil lastnik te denarnice, od kod je prišla osnovna akumulacija sredstev, ali je denarnica kakorkoli povezana z nelegalnimi operacijami … Vse transakcije lahko danes rekonstruiramo. Danes so ta pravila celo strožja od bančnih pravil.
V Evropo podobna pravila o razkrivanju tveganj prihajajo v prihodnjih šestih mesecih.
Bi lahko torej rekli, da je konec "romantike" v kriptu?
Konec je Divjega zahoda. Ta še obstaja v decentraliziranem svetu. Na evropskih platformah, ki so namenjene trgovanju ali investiranju, pa so se stvari že zelo prečistile oziroma se bodo zelo kmalu.
