Razkrivamo sume spornih oglaševalskih praks Wernerja Brozovića: zdi se, da pevca "ne gane" niti slovenska zakonodaja

Werner Brozović se je v komentarju odzval na naš prispevek o širjenju vremenskih teorij zarot, ki so ga povzeli tudi nekateri drugi mediji. Ustvaril je še en zapis v značilnem slogu teoretikov zarot, v katerem je dejal, da naj bi v članku "natrosili en kup neumnosti in laži", čeprav ni niti z besedo navedel, kaj točno naj bi bila neumnost ali laž.

Ob tem je sledilce pozval, naj obiščejo njegov spletni medijski portal Iz prve roke, "kjer resnica ne bo cenzurirana" in obljubil, da bo na njem "veliko materiala, da raziskujete in se prebujate". A ob hitrem pregledu portala se izkaže, da je obljubljenih vsebin bolj malo, medij pa je mogoče povezati z več nepravilnostmi.

Ko se besede in dejstva ne ujemajo

"Vse so storili, da resnica ne bi prišla do vas," je v komentarju na Facebooku dejal Brozović, pri tem pa očitno pozabil, da so tditev, ki jih sam smatra za resnico, družbena omrežja polna. "Resnici" teoretikov zarot se večina ljudi, ki manipulacijam ne naseda, ne more več izogniti - pa bi si mnogi to želeli. Skoraj vsak uporabnik Facebooka ima med prijatelji in znanci koga, ki se ima za "prebujenega" in nepretrgoma deli zavajajoče zapise, fotografije ali videoposnetke, ki naj bi dokazovali takšne ali drugačne paranoične teorije. Porast teorij zarot je žal postal družbena realnost.

Čeprav teoretiki zarot tako rekoč v en glas trdijo, da jim neka nedoločena entiteta (največkrat uporabijo besedi "elita" ali "oni") prepoveduje govoriti "resnico," hkrati v popolnem nasprotju s svojimi trditvami, povsem brez ovir ustanavljajo lastne "medije" in celo politične stranke. 

Medij, kjer "resnica" ne bo "cenzurirana"

Spletno stran Iz prve roke, ki se predstavlja kot medij, je ustvaril tudi Brozović, na njej pa očitno oglaševalcem pridno prodaja oglasni prostor. Po njegovih besedah je to portal, "kjer resnica ne bo cenzurirana, kjer bodo pokončni in srčni ljudje ter srčna in iskrena stroka, glasno povedali resnico in vam dali veliko materiala, da raziskujete in se prebujate." A že ob bežnem pregledu portala je mogoče opaziti, da to očitno ne drži. Medij, kjer naj bi se govorila "resnica", ima precej nenavadne rubrike: "Modrosti tedna, Zvezdni pogledi, Podjetniški kotiček, Podkast - razkritja, Moda, Necenzurirano in Misteriozno."

Čeprav Brozović obljublja "veliko materiala", ki naj bi ga podali "srčni ljudje in iskrena stroka", je to, kar v resnici ponuja portal, skromno celo za teoretike zarot. V rubriki Necenzurirano na primer skoraj ni vsebine. V njej je bilo v letu in pol dolgem obdobju objavljenih komaj 17 prispevkov. Med temi ni mogoče niti enega označiti za resnega. Izkaže se, da so nekateri prispevki v resnici neoznačeni in celo prikriti oglasi. Namesto "necenzururanih" novinarskih prispevkov tam najdemo kar štiri prispevke, ki oglašujejo Pekarno Pečjak. Dva oglašujeta njihov burek, tretji limonino pito, četrti pa torteline. 

Oglas za limonino pito daje videz novinarskega prispevka

Prispevek, ki oglašuje limonino pito je naslovljen preprosto "Limonina pita" in vsebuje uvod: "Nova slaščica v slogu zasnežene zimske pokrajine." Priložena naslovna fotografija prikazuje omenjeno slaščico. Da gre za oglas, ne piše nikjer, zato uporabnik ne more nikakor ugotoviti, da gre za plačan oglasni prispevek, preden klikne na članek.

Tudi s klikom na članek se nadaljuje podoben vtis. Pojavi se besedilo, ki močno spominja na novičarski prispevek, ki predstavlja recept za slaščico:

"Lahka, elegantna slaščica, ki jo lahko postrežemo na še tako zahtevnih dogodkih, ali pa se posladkamo z njo v družbi najljubših prijateljev. Na krhko masleno košarico sta nanešeni dve osvežilni kremi, limonina in pasijonkina. Tvorita izvrsten preplet obeh sadnih okusov. Na vrhu smo limonino pito okrasili z nežnim snegom beljaka, ki smo ga nekoliko karamelizirali." 

Avtor hotel prispevek čim bolj izpostaviti

Temu kratkemu besedilu sledi le stavek: "Nove slaščice so na voljo v vseh naših prodajnih mestih." Del besedila je označen in vodi na spletno stran Pekarne Pečjak, česar pa bralec pred klikom na povezavo ne more vedeti. Čisto na koncu je dodana še fotografija pite, na kateri je le v zgornjem desnem kotu viden majhen logotip podjetja, dodan pa je tudi ključnik "Pekarna Pečjak", s katerim je mogoče z enim klikom dostopati še do drugih prispevkov, ki jih je naročil ta oglaševalec. V samem besedilu Pekarna Pečjak ni omenjena.

Prispevek o limonini piti je opremljen z več nenavadnimi ključniki, kar nakazuje, da je domnevno prikriti oglas avtor želel čim bolj izpostaviti. Ključne besede v prispevku o limonini piti so: "aktualno, izpostavljeno, modrosti tedna, necenzurirano" in celo "jem zdravo" in "zdravo z naravo". Zaradi vsega navedenega je očitno, da je edini namen prispevka napeljati čim več uporabnikov k nakupu sladkega pekovskega izdelka omenjenega oglaševalca.

Zakonodaja tovrstne oglaševalske prakse prepoveduje

V skladu s tem obstaja sum, da Brozovićev portal krši 3. odstavek 46. člena Zakona o medijih, ki nedvoumno pravi: "Oglaševalske vsebine se morajo jasno prepoznati in se posebej ločiti od drugih programskih vsebin medija." Tudi, če medij za oglaševanje ne bi prejel plačila, zakon v 4. odstavku istega člena veleva: "Neodplačno objavljeni oglasi morajo biti posebej označeni kot taki." Promocijske vsebine morajo torej biti po zakonodaji ločene od drugih vsebin in posebej označene.

Jasen je tudi 1. odstavek 47. člena istega zakona, ki prepoveduje prikrivanje oglaševanja: "Prepovedano je prikrito oglaševanje, ki naj bi prepričalo bralca, poslušalca ali gledalca, da v primeru objave posameznega oglasa ne gre za oglaševalske vsebine. Za prikrito oglaševanje odgovarjata naročnik objave in odgovorni urednik. V primeru prikritega oglaševanja velja domneva, da je bilo storjeno z namenom." 

Za kršitev zagrožene visoke denarne kazni

Isti zakon v 1., 2. in 3. odstavku 130. člena za kršitev določa, da se prekršek kaznuje z globo od 1050 do 62.600 evrov za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo se za prekršek kaznuje z globo 450 evrov, izdajatelj posameznik, ki stori prekršek, pa je kaznovan z globo 350 evrov. 

V rubriki Necenzurirano sicer najdemo še uporabniški članek o tem, kako pečico očistiti brez kemikalij, tri načine za odstranitev maščobe brez drgnjenja, recept za ananasov napitek, ki se imenuje "krotilec trebuščka" in nasvete, koliko kave je dobro zaužiti na dan. To so povsem običajne lahkotne medijske vsebine, ki bi pa prej spadale v rubriko "Življenjski slog" kot pa med necenzurirano "resnico", ki jo je obljubljal Brozović.

Zelo malo ali skoraj nič obljubljenih vsebin

Tu je še motivacijski prispevek, ki pravi, da smo vsi nekaj posebnega, prispevek, s pomočjo katerega ugotovite, katera pesem je bila hit na dan vašega rojstva, članek o tem, kdo naj bi bil "resnično dober človek" ter članek, ki bralca prepričuje, da naj neha brati novice. Paradoksalno je, da to počne prek medija, ki se izdaja za novičarski spletni portal in v obliki novice. V rubriki je tudi prispevek s posnetkom oddaje, ki je bila na sporedu na komercialni televiziji TV3, v njej pa so voditeljice Violeta Tomič, Katarina Keček in Ana Maria Mitič gostile Wernerja Brozovića. 

Prispevek z naslovom "Mattias Desmet - Pot iz množične hipnoze," ki ima na prvi pogled primeren naslov za rubriko, v kateri se nahaja, se po kliku izkaže kot domnevno prikriti oglas. Članek vsebuje le zapis: "Predavanje profesorja klinične psihologije ter avtorja knjige Psihologije totalitarizma" in vdelan videoposnetek. Vendar pa s klikom nanj obiskovalec portala ne dobi posnetka predavanja, na katerega namiguje nejasno označeno besedilo, ampak ga preseneti vabilo na plačljiv dogodek, ki se je 14. aprila odvil v Kinu Šiška. 

V rubriki Necenzurirano sta sicer še dva prispevka znane teoretičarke zarot Esmeralde Vidmar, ki naj bi ji ekipa portala Iz prve roke dodelila "posebno rubriko", in aktualna novica, da poslanci DZ znova niso izglasovali predloga zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. V članku, ki žal ne dosega minimalnih novinarskih standardov, je objavljen javno dostopen dokument, ki razkriva, kdo je glasoval za zakon in kdo proti.

Še več sumljivih oglaševalskih pristopov

Na domnevno prikrit način oglaševanja lahko uporabniki portala Iz prve roke naletijo tudi v rubriki Podjetniški kotiček, ki ponuja zgolj oglaševalske prispevke, ki niso z ničemer označeni kot promocijske objave, ampak so precej spretno zakamuflirani med druge rubrike. V Podjetniškem kotičku je navedenih 16 slovenskih podjetij, ki se oglašujejo prek Brozovićevega medijskega portala, pod zavihkom "Kreativa" pa sta navedena tudi Brozović in njegova soproga Andreja, ki ponujata oglaševalske storitve.

Bolj ali manj prikriti oglaševalski prispevki so vtkani tudi v ostale rubrike. V Modrostih tedna sta na primer med članke o najstarejšem potapljaču na svetu, zdravilnih močeh lovorja in nasvetih, "kako postati magnet za srečo," vrinjeni dve neoznačeni promocijski objavi. V prvi Brozović oglašuje pametni telefon, druga pa pod naslovom "Pekarna Pečjak z našimi odbojkarji" ponuja izključno oglasno sporočilo pekarne in povezavo na njihovo Facebook stran. Rubrika modrosti tedna sicer med vsemi rubrikami vsebuje največ prispevkov (72), mednje pa so redno vrinjene neoznačene oglaševalske vsebine. 

Tudi druge nepravilnosti

Portal Iz prve roke ravno tako ni vpisan v razvid medijev, kamor morajo biti po zakonu vpisani vsi mediji, ki delujejo v Republiki Sloveniji.

"Izdajatelj mora pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu, zaradi vpisa v razvid," piše v 1. odstavku 12. člena Zakona o medijih. Pravilnik o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju podatkov iz razvida medijev pa hkrati v četrtem odstavku prvega člena določa, da "izdajatelj ne sme razširjati programskih vsebin prek medija, ki ni vpisan v razvid." 

Kot programske vsebine se po istem zakonu štejejo "informacije vseh vrst (vesti, mnenja, obvestila, sporočila ter druge informacije) in avtorska dela, ki se razširjajo prek medijev z namenom obveščanja, zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih in drugih potreb javnosti ter množičnega komuniciranja." Brozovićev medij ob oglaševalskih vsebinah sicer objavlja tudi dejanske novinarske prispevke, ki jih večinoma povzema po drugih medijih. 

Spletna stran v lasti podjetja, ki ga je ustanovil Brozović

Z malo truda je mogoče najti podatek, da so vsebine, objavljene na spletni strani Iz prve roke, last podjetja Kaori d.o.o. Podjetje je ustanovil Verner Brozović, kot zakonita zastopnica pa je vpisana Polonca Oberč Jereb, za katero spletni brskalnik razkrije, da ponuja tudi storitve na področju finančnega svetovanja. Podjetje, ki si lasti vsebine na spletnem portalu, je bilo ustanovljeno septembra 2011 in danes nima zaposlenih. Kakšno vlogo imata v njem zakonca Brozović, ki tam očitno nista zaposlena, niti ne delujeta kot samostojna podjetnika, ni mogoče razbrati.

Brozović sicer portal oglašuje s svojim imenom in stavi na to, da je med ljudmi relativno poznan. V zavihku "Poslovno sodelovanje in stik" potencialnim oglaševalcem obljublja boljše prodajne rezultate in dostop do širšega kroga potrošnikov, omenja svoje 30-letne izkušnje, 20 let razprodanih koncertov in "več kot milijon prodanih plošč". Portal Iz prve roke po besedah, navedenih na spletni strani, "združuje podjetnike s potrošnikom. Na ljudem prijazen, domač način približa storitve in proizvode podjetij uporabnikom."

Brozović je ob tem zapisal, da je v njihovi "družini, ki vsakodnevno raste, že preko 150.000 potencialnih potrošnikov", ki čakajo na informacijo o storitvah proizvodih in proizvodih oglaševalcev.  

Je Brozović v vabilu na spletni portal resnično iskren?

V komentarju pod objavo o vremenskih teorijah zarot, v katerem je oglaševal svoj spletni portal, je Brozović med drugim zapisal: "Zato vas prosim, da delite članke in podkaste v čim večjem številu, da obvestimo čim več ljudi o portalu, kjer se združuje resnica, ljubezen, pogum in pokončna hrbtenica."

Po vsem navedenem se je morda dobro vprašati, ali je Brozović zares iskren v svojih prizadevanjih širiti "resnico", ali pa bi mu več uporabnikov na spletnem portalu, ki ponuja zelo malo prave vsebine in zelo veliko oglasov, prineslo predvsem finančno korist s trženjem oglasnega prostora - tudi na domnevno nezakonit način.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije