Otroci v Tržiču našli zlato (FOTO)

Že več kot pol stoletja vsak drugi vikend v maju Tržič postane središče sveta za vse ljubitelje mineralov in kristalov, tudi kamnov, iz katerih rastejo lasje, pa v kamnine ujetih starodavnih živih bitij – fosilov, na milijone let starih školjk, morskih ježkov, okamenelih polžev in rib pa tudi meteoritov, dragih in poldragih kamnov, rudnin in nakita.

Direktor prireditve Dušan Podrekar je povedal, da se je razstavni prostor zaradi izjemnega zanimanja še povečal.

Župan Peter Miklič je ponosen, da se je prireditev razvila v največjo tovrstno v regiji.

Prireditev so podaljšali na tri dni.

Letošnji že 50. mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja Minfos so se iz skromne razstave rudnin leta 1973 razvili v največjo in najbolj pomembno tovrstno prireditev ne le v naši državi, ampak tudi širše, obisk nekdanje tovarne Bombažna predilnica in tkalnica Tržič (BPT) in vseh drugih lokacij pa je bil tudi tokrat prava paša za oči. Kot bi vstopili v čudoviti in skrivnostni svet naravne dediščine in geološke zgodovine.

Podaljšali na tri dni

Zaradi častitljive obletnice se je letos Tržič od petka do včeraj še bolj bleščal od vseh odtenkov zanimivih izkopanin iz nedrij naše skrivnostne matere zemlje. Kot nam je povedal direktor Minfosa Dušan Podrekar, so letos razstavni prostor zaradi izjemnega zanimanja v prejšnjih letih še povečali za 400 m2 v sosednjo dvorano in privabili za tretjino več razstavljavcev kot prejšnja leta. Organizatorji so prireditev z dosedanjih dveh razširili na tri dni in s tem nekoliko prerazporedili obiskovalce, da med stojnicami ni bilo prevelike gneče. Prvič v pol stoletja so izdali tudi zbornik, v katerem je zabeležena vsa dolga zgodovina prireditve.

Zbiralec fosilov Jožef Peter Batič s 180 milijonov let starimi okameninami polžev

Na stojnici Jožefa Petra Batiča je večina primerkov domačih, slovenskih.

Enis Hajdini je uradni predstavnik in prodajalec znamenitih mineralov iz kosovskega rudnika Trepča.

Prodajni sejem mineralov, nakita in fosilov so tudi letos spremljale številne prireditve, na primer vodeni ogledi v znamenito Dovžanovo sotesko, ki je zaradi edinstvenega nahajališča paleozojskih kamnin zavarovana kot naravni spomenik, in Šentanski rudnik. Pripravili so številne delavnice in razstave, na primer interaktivno razstavo Šentanski rudnik – raj pod nami. »Zelo zanimivo je bilo tudi na razstavi nakita in prikazu izpiranja zlata, kjer so najbolj uživali otroci, saj so že prvi dan našli prvo zlato lusko,« pove Podrekar.

Fosili so razburljivi

Najprej smo se ustavili pri Jožefu Petru Batiču iz Kranja, že več desetletij navdušenemu zbiratelju fosilov. Na njegovi stojnici je večina primerkov iz Slovenije, poleg tega je eden redkih, ki sam poskrbi za vse – kamnino poišče, jo očisti in pripravi, in jo tudi sam prodaja in predstavlja na sejmih. »Že od sedmega leta jih zbiram in imam doma ogromno zbirko fosilov. Kar precej, več kot tisoč, sem jih podaril Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Zbiranje fosilov je lahko zelo razburljivo, saj vedno odkriješ kaj novega. A žalosti me, da med mladimi ni več toliko zanimanja za te reči, raje so na telefonih in računalnikih,« nam pove in navdušeno predstavi fosile, ki jih je našel na številnih najdiščih v Karavankah, ob Savi pri Podnartu, v dolini Kokre in na zahodnih pobočjih Pece. Med njimi so zelo zanimivi okameneli polži – rosthornije iz zgodnjega triasa pred 180 milijoni let.

Zanimiv kamen z laski, mineral bulanžerit iz rudnika Trepča

Zakonca Singh iz Indije sta vzljubila Tržič in vso Slovenijo.

Čudoviti in skrivnostni svet naravne dediščine in geološke zgodovine.

Od 20 do več tisoč evrov

Pri vstopu v prenovljeno dvorano nekdanje BPT, ki je letos že tretjič gostila prireditev, smo zagledali Enisa Hajdinija iz Kosovske Mitrovice, ki že od 2018. predstavlja znamenite minerale iz kosovskega rudnika Trepča. Pove nam, da živi le pet kilometrov od še delujočega rudnika in da ga že od otroštva zanimajo kamnine.

V času Jugoslavije se ni smelo iz rudnika nositi nobenega kamna. »Sedaj imamo dogovor z rudnikom, da jih lahko predstavljamo in prodajamo na sejmih,« pove Hajdini in nam pokaže nekaj zanimivih primerkov, med njimi sta dragocena burnonit in bulanžerit, osupljivi mineral, ki tvori vlaknaste kristale in je videti kot kamen z lasmi. Minerali iz Trepče so bili sicer na prodaj od 20 pa vse do 5000 evrov, kupujejo pa jih večinoma zbiratelji, a tudi ljubitelji kamnov, da si okrasijo svoje domove.

Pri stojnici gospe in gospoda Singh iz Indije se vse blešči in lesketa od množice pisanih kamnov vseh oblik in velikosti, brušenih in nebrušenih, vdelanih v nakit in oblikovanih v srce, kroglo ali kaj drugega. Zakonca že sedmo leto prihajata na sejem v Tržič in sta navdušena nad vso Slovenijo. »Tržič je številka ena na področju prodajnih sejmov mineralov, prav tako je Slovenija ena najlepših držav, kar jih poznava. Sem hodiva tudi na počitnice,« povesta.

FOTO: Tina Horvat

Jernej Kosmač si je za letos izmislil nova pravila za igro človek, ne jezi se.

Minfos daje pečat Tržiču

Ob koncu našega obiska povprašamo še Petra Mikliča, župana občine Tržič, ki je pred nastopom županske funkcije deset let vodil tržiško turistično društvo in bil direktor Minfosa, kako oz. zakaj je prav Tržič postal središče zanimanja za minerale in fosile v Sloveniji in tudi širše v regiji. »Malo manj znano je, da je Tržič mesto z rudarsko tradicijo, poleg tega leži na geološko zelo zanimivi lokaciji. Glavni dejavnik za nastanek Minfosa pa je naše prijateljstvo s Francozi oziroma z mestom Sainte-Marie-aux-Mines, s katerim smo se pobratili 1966. V tistem času so imeli pri njih že sejem mineralov, zato so dali pobudo, da tudi mi naredimo svojega. Veseli me, da nam je v vrtincu sprememb po osamosvojitvi Slovenije uspelo ohraniti prireditev in da se ta razvija in raste v pravo smer, da ohranjamo in še utrjujemo naše prijateljstvo s Francozi in da je med ljudmi tako veliko zanimanja za Minfos, ki resnično daje pečat Tržiču in vsej Sloveniji,« pove.