BiH je prošnjo za članstvo v EU-ju vložil februarja 2016. Foto: EPA
BiH je prošnjo za članstvo v EU-ju vložil februarja 2016. Foto: EPA

Na skupni novinarski konferenci v predsedniški palači je Golob dejal, da je bila vloga Slovenije velika, a še bolj pomembno je upanje, ki so ga z evropsko perspektivo dobili državljani BiH-a.

Poudaril je, da je solidarnost ena temeljnih vrednot EU-ja, "ki se meri po tem, koliko ti lahko uspe narediti za druge". Z veseljem smo včeraj zaključili eno poglavje, BiH je po dolgih desetletjih dobila status kandidatke, je dejal. Državljanom BiH-a je izrazil dobrodošlico na evropski poti.

Premier je poudaril, da je Pahor najbolj eminentna politična figura v regiji in da so njegovi napori pomirjali napetosti in zbujali upanje v regiji, zdaj pa jim je uspelo, "da so to upanje prelili v konkretna dejanja" Evropske komisije in vseh članic EU-ja.

Januarja obisk BiH-a

Ta dosežek pa "ni stvar enega človeka niti dveh". "To je delo in rezultat celotne slovenske diplomacije, zato je ta uspeh tako velik," je dejal Golob in se vsem zahvalil, ki so k temu prispevali.

Danes smo pred tem, da se lahko začnejo odpirati nova poglavja, je še dejal in za januar napovedal svoj obisk v BiH-u. Na njem bodo po njegovih besedah BiH-u "ponudili vso tehnično in razvojno pomoč, ki jo Slovenija, ki je proces vključevanja v EU dala skozi, lahko ponudi, da jim olajšamo pogovore in reforme, ki se jih morajo lotiti".

Pahor je izpostavil, da je do odločitve o podelitvi statusa prišlo, ker se je tako odločil EU, in ne ker bi se bistveno spremenile okoliščine v BiH-u.

Stališče glede vprašanja je spremenil EU in to je tudi bila slovenska zamisel, da torej "v situaciji začaranega kroga neukrepanj" v BiH in v nasprotju z vsemi dosedanjimi tradicijami Bruselj brez pogojev da pozitiven signal, da vidi BiH v EU. "Dajmo ji ta politični kredit in upamo, da bo to dovolj velik motivacijski signal, da se bo zganila tista politična volja, zaradi katere se bodo začele končno izvajati potrebne reforme, ki jo bodo kvalificirale za članico EU," je dejal.

Pahor: Premier brez oklevanja sprejel pobudo

Kot je pojasnil predsednik, je zamisel prvič predstavil 22. februarja na münchenski varnostni konferenci, nato pa jo je junija predstavil premierju Golobu, ki jo je "na njegovo veliko presenečenje brez oklevanja sprejel", sledila so diplomatska prizadevanja. Premier je "dal navodila slovenski diplomaciji, v Evropskem svetu je pobudo zastopal in smo vsi skupaj uspeli", je dejal Pahor. "Kadarkoli neka slovenska zamisel tako pomembno vpliva na neko spremembo mednarodnih okoliščin v prid upanja ljudi, je to razlog za naš ponos," je dejal in to označil za razlog za sklic današnje novinarske konference.

Povedal je tudi, da se bo v torek še zadnjič na delovnem kosilu sestal s premierjem Golobom in ga skušal prepričati v pomen tega, da bi EU moral gledati na Zahodni Balkan kot celoto in širitev organizirati tako, da bi si države, ki imajo vrsto odprtih vprašanj, medsebojno pomagale in ne nagajale, saj bi to pomembno pospešilo širitev. To bi "pomenilo ohranitev miru, obuditev upanja ljudi in politično voljo vlad in parlamentov za potrebne reforme", je dejal. Po koncu mandata se bo z regijo še ukvarjal, vladi pa z nasveti pomagal, če bo želela, je še dodal.

Pahor je sicer ob tem danes v telefonskem pogovoru čestital predsedujoči predsedstva BiH-a Željki Cvijanović ob podelitvi statusa kandidatke BiH-u in izpostavil, da pomeni veliko priložnost. Ona se mu je zahvalila za vso podporo, ki jo je nudil BiH v svoji politični karieri, so sporočili iz urada predsednika republike.

Kandidatni status BiH-a tudi uspeh slovenske diplomacije