V podjetju Mitol iz Sežane ta teden zaganjajo novo linijo za proizvodnjo talilnih lepil. To so lepila z višjo dodano vrednostjo, ki jim bodo še izboljšala lanskih 64.730 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Naložba v talilna lepila je vredna 1,5 milijona evrov. Mitol ima letos velik skok prihodkov, z lanskih 19,5 milijona evrov se bodo povečali na 25 milijonov evrov. K rasti je pripomogla tudi lani postavljena prodajna mreža v tujini. Še večjo rast pričakujejo v prihodnjih letih, saj bodo v treh letih za naložbe v nove proizvodne in skladiščne zmogljivosti namenili kar deset milijonov evrov. To so razlogi, da smo Mitol uvrstili med finaliste tekmovanja Zmagovalec slovenskega izvoza. Zmagovalca bomo razglasili na 8. izvozni konferenci v torek, 14. septembra, ki bo v ljubljanskem Grand hotelu Union, kjer boste vsem finalistom lahko tudi prisluhnili.
Podjetje Mitol ima 74-letno tradicijo. Lani so s 86 zaposlenimi ustvarili 19,5 milijona evrov prihodkov in 1,5 milijona evrov čistega dobička. Lani so na novo zaposlili devet sodelavcev, letos jih bodo deset.
Večina Mitolovih izdelkov je narejena na vodni osnovi. »To pomeni, da imamo v našem procesu samo en odstotek nevarnih snovi, vse druge so do okolja in uporabnika prijazne,« pojasni Robert Srabotič, izvršni direktor Mitola. Imajo tudi svojo lastno proizvodnjo veziv – ta se imenuje polimerizacija. Veziva so osnovna sestavina disperzijskih lepil. Izdelke tržijo v več kot 40 državah, večinoma v Evropi. Z izvozom ustvarijo dobrih 65 odstotkov prihodkov.
Mitolova lepila v Ravensburgerjevih sestavljankah, Elanovih smučeh, pisalih Stabilo, v pohištvu iz Ikee ...
Njihova lepila se uporabljajo skoraj v vseh panogah. S kupci, ki prihajajo iz industrije, ustvarijo 96 odstotkov vseh prihodkov. Od tega 60 odstotkov lepil prodajo direktno, preostalo pa prek distributerjev. Prodajati industrijskim kupcem za Mitol pomeni, da njihova prodaja ni kataloška, temveč gre za rešitve, ki jih naredijo po meri posameznega kupca. To pa od Mitolovih zaposlenih zahteva veliko tehničnega znanja o potrebah v različnih industrijskih panogah.
Izdelujejo več vrst lepil. PVA-lepila oziroma bela lepila se uporabljajo v lesni in papirni industriji. Mitolova lepila tako denimo uporabljata družbi Elan in Slatnar pri proizvodnji smuči, pa družba Ravensburger pri svojih sestavljankah, z njimi so zlepljene žepkaste vzmetnice LPT, pisala Stabilo, avtodomi Adria Dom, paneli v Cleangradu, papirne vrečke v Papiroti, pohištvo iz Ikee, v stavbnem pohištvu družb Lip Bled, Pirnar, Inotherm … V Mitolu izdelujejo tudi PU-lepila za nišne in specifične aplikacije, kot so filtri, zalivne mase, sendvič paneli, vse vrste podov … Največjo rast na trgu pa dosegajo talilna lepila, ki se uporabljajo v bolj zahtevnih aplikacijah in imajo višjo dodano vrednost. Ta se prav tako uporabljajo v pohištveni industriji, grafični in avtomobilski industrij in še marsikje. V Mitolu zato vlagajo v širitev zmogljivosti talilnih lepil.
Z novim lastnikom večje ambicije
Z novim lastnikom belgijsko družinsko multinacionalko Soudal, ta ima v lasti tudi TKK s Srpenice, so v Mitolu postali precej bolj ambiciozni, kar se vidi tako po rasti naložb kot rasti prihodkov.
Soudal je podjetje prevzel leta 2017. Leta 2016, pa tudi že nekaj let prej, se je letna prodaja Mitola ustavila pri 17 milijonih evrov. Lani se je povzpela na 19,5 milijona evrov, letos bodo prodali za 25 milijonov evrov izdelkov, napoveduje Robert Srabotič.
Zmogljivosti najzahtevnejših lepil povečali za 40 odstotkov
Precej bolj ambiciozni so v zadnjem času tudi pri naložbah. Naložbe v osnovna sredstva so se v letih med 2012 in 2016 na letni ravni gibale med 0,2 in 0,5 milijona evrov, lani so se povečale na 1,2 milijona evrov, letos pa bodo vložili 1,7 milijona evrov. Najpomembnejša naložba je ta v talilna lepila. Z novo linijo zmogljivosti talilnih lepil povečujejo za 40 odstotkov, tako da jih letno lahko naredijo pet tisoč ton. Z njimi ustvarjajo najvišjo dodano vrednost. S to naložbo in s širitvijo lastne prodajne mreže, več o tem v nadaljevanju, računajo, da bodo do leta 2025 prihodke letno povečevali za desetino.
»Talilna lepila se v osnovi delijo na štiri skupine. Mitol je pred vstopom novih lastnikov izdeloval eno vrsto teh lepil, v zadnjih letih smo dodali še dve vrsti talilnih lepil, obe imata še višjo dodano vrednost. V načrtu imamo začeti še proizvodnjo četrte vrste talilnih lepil, ki je najbolj zahtevna za izdelavo in ima najvišjo dodano vrednost. A če želimo ta načrt izpeljati, bo treba investirati v novo najmodernejšo tehnologijo.
V prihodnjih treh letih bo Mitol za širitev zmogljivosti namenil deset milijonov evrov. Polovico denarja bo šlo za nov reaktor v polimerizaciji, kjer je srce naše proizvodnje. Še pet milijonov evrov bomo vložili v novo skladišče. Obe naložbi bosta predvidoma končani leta 2024. Računamo, da bomo do sredine leta 2022 uredili vso dokumentacijo za pridobitev ustreznih dovoljenj, gradnjo bi začeli v letu 2023. S temi naložbami računamo, da bi lahko prodajo povečali na 35 milijonov evrov na leto,« pove Robert Srabotič.
Zaradi COVID-19 v lastno prodajno mrežo na tujih trgih
Mitolovi kupci prihajajo iz industrije in z njimi so stike dolga leta vzpostavljali prek sejmov in osebnih obiskov. Posle pa pridobivajo predvsem s pomočjo tehničnega marketinga oziroma svetovanjem kupcem in tudi iskanjem rešitev po njihovih meri. Tako pri kupcih tudi potekajo testiranja vzorcev v realnih industrijskih okoliščinah. Kupci morajo namreč velikokrat prilagoditi nastavitve strojne opreme, da bi lahko uporabljali Mitolova lepila. Tu se izkažejo njihovi strokovnjaki. No, COVID-19 je vse to zelo otežil. Sejmov lani ni bilo, potovanja so bila v mnogih primerih onemogočena oziroma precej otežena.
»Hitro smo sicer prešli na poslovanje prek spleta in se tako povezali z vsemi poslovnimi partnerji. A v tovrstnih razmerah je težko pridobivati nove kupce. Zato smo se lani sredi leta odločili, da začnemo prodajo prek sestrskih podjetij družbe Soudal. Njeni sodelavci so na lokalnih trgih imeli dostop do kupcev. Prodaja nam je začela naraščati in zato smo se konec leta odločili, da to obliko prodaje še razširimo. V sestrskih podjetjih so začeli zaposlovati sodelavce, ki delajo izključno za Mitol in ki smo jih morali ustrezno izobraziti. Imamo tudi digitalno platformo, ki jim pomaga pri prodaji. Kupcem smo se s tem še bolj približali, zaradi geografske bližine smo poskrbeli za boljši servis, bližje pa smo jim tudi zaradi komuniciranja v njihovem materinem jeziku. Tako imamo zdaj na lokalnih trgih že 12 lastnih prodajalcev, in to na Hrvaškem, v Srbiji, Romuniji, Bolgariji, na Češkem, Poljskem in v Nemčiji,« pojasni sogovornik.
Izvaža v več kot 40 držav; največji tuji trgi Hrvaška, Srbija, Rusija
Mitol izdelke prodaja na trge 40 držav. Največji tuji trgi so Hrvaška (24-odstotni delež), Srbija (19-odstotni delež) in Rusija (devetodstotni delež). Sledijo jim trgi Ukrajine, Bosne in Belgije. »Tradicionalno smo močni na trgih Balkana, srednje Evrope in Rusije. V zadnjih letih pa smo prodajo začeli usmerjati tudi v zahodno Evropo, trenutno smo dejavni na trgih Nemčije, Italije in Avstrije,« pojasni Robert Srabotič.
Lasten razvoj z laboratorijem
Mitol ima v portfelju okoli 500 različnih izdelkov. Potreb industrijskih kupcev ne bi mogli zadovoljevati, če ne bi imeli lastnega razvojnega oddelka in lastnega laboratorija. Tu zaposlenih sodelavci so lani razvili 25 novih in izboljšanih izdelkov, ki so jih tudi že vpeljali na trg.
Letos ne morejo narediti toliko, kot bi lahko prodali
Če so jim lani na roko šle nizke cene surovin, te pomenijo okoli 65 odstotkov vseh stroškov v ceni izdelka, se letos spopadajo z občutnim skokom cen surovin. »Te so se podražile od 30 do 300 odstotkov v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Priča smo pravi vojni na trgu surovin, kjer ni problem samo njihova cena, temveč tudi težave pri dobavljivosti. Tako imamo žal dosti več naročil, kot pa jih lahko zaradi pomanjkanja surovin in materialov izpolnimo. Nekaj teh skokov cen surovin nam je sicer že uspelo preliti v naše cene, a ne še povsod, zato bo naš letošnji dobiček nekaj manjši od lanskega,« pove sogovornik.
Zgodbe drugih finalistov tekmovanja Zmagovalec slovenskega izvoza pa najdete v naslednjih člankih:
