Čeprav se na televizijskih zaslonih vrti vse manj kavbojskih filmov, tudi pri nas vsakdo ve, da imajo v njih ob kavbojih pomembno vlogo tudi konji. Nekateri so umirjeni in pametni, drugi pa brezglavi in divji. Teh je v svetu vse manj, še najlažje se jih vidi v Ameriki na znamenitih rodeih, ko kavboji tekmujejo, kdo dlje jezdi podivjega konja. Takemu konju pravijo tudi Bronco.

Izraz bronc oziroma bronco izhaja iz španskega jezika broncos, kar v prevodu pomeni grob oziroma oster. Ameriški kavboji so si ta izraz izposodili od mehiških kolegov, da bi z njim opisali nevzgojene ali delno izšolane konje. Če bi v Google vtipkali besedo Bronco, bi tudi na našem koncu sveta pod tem imenom dobili zadetek, ki bi opisovali nekaj povsem drugega – avto!

Zna biti precej divji

Ford bronco sicer ni tako grob, kot zna biti divji konj, a je vožnja z njim enako vznemirljiva. In to že več kot 60 let! V zgodnjih 60 letih prejšnjega stoletja je Fordov takratni produktni vodja Donald N. Frey (ki je mimogrede v zgolj 18 mesecih na cesto postavil tudi legendarnega mustanga!) z ekipo začel razmišljati o izdelavi tekmeca jeepu CJ-5, toyoti land cruiserju in international harvester scoutu. Vsi omenjeni so bili štirikolesno gnani avtomobili za preživljanje prostega časa, pri čemer so bili zaradi svoje oblike sposobni premagovanja tudi neutrjenih brezpotij. Ob le enem paru vrat so bili pravzaprav zametki današnjega športnega SUV-razreda!

Bronco je bil že takrat na voljo v več karoserijskih različicah, ob klasičnem wagonu so si kupci lahko omislili tudi poltovornjak ali pa roadster oziroma kabriolet. Ob dokaj skromni serijski opremi – pri Fordu so želeli, da je v osnovni izvedbi kar se da ugoden oziroma dosegljiv avto, je bilo na voljo že takrat precej dodatne opreme. In zakaj to pišemo? Zato, ker je zgodba z broncom tudi danes skoraj povsem identična. No, edina razlika je še ta, da zdaj tudi uradno prihaja v Evropo!

Treba se bo postaviti v vrsto

Ford bo v Evropo sicer najprej poslal precej omejeno število avtomobilov, hkrati bodo na voljo le v izbranih evropskih državah. Kupci bodo lahko izbirali med opremama outer banks in še bolj terensko naravnano badlands. Pogonski sklop bo zgolj eden – 2,7-litrski V6, ki bo ponujal 335 'konj' in kar 563 Nm navora. Pogonski sklop so pri Fordu označili s pomenljivim izrazom G.O.A.T., kar je njihova okrajšava za Goes Over Any Type of Terrain, kar bi v prevodu pomenilo da gre lahko bronco čez kakršen koli tip terena. Da je to mogoče, skrbijo štirikolesni pogon, desetstopenjski samodejni menjalnik, reduktor za zahtevno terensko vožnjo, visokozmogljivo vzmetenje in kar sedem izbranih voznih programov.

Ob klasičnih normal, eco, sport in slippery ponuja bronco še mud/ruts, sand, rock crawl in pa dirkaško navdahnjeni program baja, znan že iz rangerja In F-150 raptorja. Manj izkušenim voznikom bo na voljo še sistem trail control, ki deluje podobno kot tempomat – voznik lahko nastavi hitrost do 31 km/h, avtomatika pa poskrbi za pospeševanje oziroma zaviranje in prestavljanje, posledično pa se voznik lahko osredini zgolj na terensko vožnjo. Dodatno je na voljo sistem trail one pedal drive, kjer se pospešuje in zavira izključno zgolj s pedalom za plin. Za dodatno nadzorovanje terena je serijska tudi 360-stopinjska kamera za nadzor terena in okolice.

Odlično razmerje med udobjem in surovo močjo agregata

In zdaj še najboljše – vožnja. Preizkusil sem ga v sklopu testiranja kandidatov za evropski avto leta na severu Danske. Bronco zagotovo ni bil med najlepši avtomobili, ki smo jih imeli na voljo, hkrati tudi ne najzmogljivejši, pa je bil vseeno med najbolj zaželenimi. Težko opisljiv je občutek, ki te preveva, ko voziš bronca. Fordovi inženirji so odlično ujeli razmerje med udobjem, surovostjo agregata in zvočno kuliso šestvaljnika. Pritisk na plin ne pusti ravnodušnega še tako zahtevnega voznika. navsezadnje z mesta do 100 km/h pospeši v samo 6,7 sekunde, kar je bil včasih podatek za že skoraj športne avtomobile. Če k temu prištejemo težo in velikost avtomobila, se zdi pospeševanje še odločnejše, voznikovo navdušenje pa še večje. Če se vrnem k uvodu – težko bi za tak avto našli boljše ime. Ko pomisliš na značaj divjega konja, se zdi, da bi tudi z broncom lahko zapeljali kamor koli. Po cesti, makadamu, brezpotju. Bronco je pripravljen na vse.

Vem, da večino tega od avta ne potrebujem, niti ne bi zahteval. A če veš, da je avto zmožen vsega tega in še več, je zadoščenje še toliko večje. S kolegi novinarji smo se pogovarjali in si bili enotni – to je avto, ki obuja pozabljene občutke enostavne vožnje, surove moči in vozniškega uživanja. Morda bo kdo dejal, da tako velikega, na videz okornega in težkega avtomobila ne potrebujemo. Že res, tako kot ne pregrešno dragih in dirkaško zmogljivih limuzin, kabrioletov, križancev in navsezadnje dvosedov. Vsak po svoje zadovolji različne značaje in potrebe. Bronco gre pač v drugo skrajnost, v surovo moč, vozniško nadvlado in prinaša občutek svobodne vožnje. Če se strinjate ali ne, tak pač je.