Naslovnice slovenskih prevodov del Anne Carson, Charlesa Darwina in Vladimirja Solovjova. Foto: DSKP
Naslovnice slovenskih prevodov del Anne Carson, Charlesa Darwina in Vladimirja Solovjova. Foto: DSKP

Nadi Grošelj je nominacijo prinesel prevod monografije Grenko-sladki eros kanadske avtorice Anne Carson, ki je izšel lani pod okriljem LUD-a Literatura. Po mnenju strokovne komisije zapisala, da je šlo za zahteven prevajalski podvig, čeprav knjiga ni obsežna. Po eni strani zaradi teoretsko podkrepljenih poglavij in po drugi zaradi bogate metaforike, številnih referenc, pregledovanja in primerjanja obstoječih prevodov – predvsem iz stare grščine –, iskanja ustreznih terminoloških rešitev ter avtoričine elegantne pisave in pisanega sloga, ki prehaja od literarne, celo lirične obarvanosti besedila do analitičnega diskurza, še piše v utemeljitvi nominacije.

Nada Grošelj. Foto: DSKP
Nada Grošelj. Foto: DSKP

Tudi domišljena novotvorba besed
Prevajalki je uspelo ustvariti gibek prevod, ohraniti preciznost in privlačnost avtoričinega pisanja in ga kljub zahtevnim pasusom, ki segajo na področja filozofije in klasične filologije, preliti v tekočo in plastično slovenščino. Njena upovedovalna virtuoznost prenese bralcem v največji meri tako okuse, barve kot užitek jezika, vključujoč pri tem tudi domišljeno novotvorbo besed, kjer je bila potrebna, kot na primer "unavzočiti se", "trikotiti željo" ipd., je še zapisala komisija.

Samo Kuščer je nominiran za prevod dela Charlesa Darwina z naslovom Poreklo človeka in spolni izbor, ki je izšel letos pri Založbi UMco. Strokovna komisija je zapisala, da se je, ko se je prevajalec spoprijel z omenjenim delom, soočil z besedilom, ki ne spada več v zvrst znanstvene publicistike tega in preteklega stoletja, temveč je primerek kanonizirane temeljne znanosti iz 19. stoletja, pa čeprav zasnovane v razmeroma poljudnem jeziku.

Samo Kuščer. Foto: DSKP
Samo Kuščer. Foto: DSKP

Sodobna slovenščina s pridihom antikvarnosti
Po oceni komisije je prevajalec suvereno poslovenil Darwinov precej starinski slog in ga predelal v sodobno slovenščino, kljub temu pa mu je pustil tolikšen pridih antikvarnosti, da to daje prevodu posebno simpatično patino. S tem je dosegel, da lahko njegov prevod Darwina beremo z vso fluidno lahkotnostjo, patinirani elementi v besedilu zgodovinsko odmaknjenega avtorja pa bralsko izkušnjo samo še obogatijo. V utemeljitvi piše še, da se je Kuščer zelo premišljeno lotil tudi kulturnospecifične problematike in predvsem terminologije.

Urša Zabukovec je za Jermanovo nagrado nominirana s prevodom knjige Spisi o Rusiji in krščanstvu Vladimirja Solovjova, ki ga je Založba KUD Logos izdala lani. Delo prinaša obsežen izbor ključnih in tematsko zaokroženih besedil znamenitega ruskega filozofa in pesnika, najpomembnejšega predstavnika ruskega idealizma in začetnika prve ruske filozofske šole. Prevajalka je to dokaj zahtevno besedilo prevedla tako, da je v slovenščini kljub rahli starinski patini razumljivo in berljivo, ob tem pa je ohranila tudi avtorjev značilni esejistično-polemični slog. S svojim prevodom se spretno prehaja med različnimi slogovnimi ravnmi, od strokovne in esejistične do leposlovne.

Urša Zabukovec. Foto: DSKP
Urša Zabukovec. Foto: DSKP

Uspešno strti precej trdi prevejalski orehi
Kot je še zapisala komisija, prevod priča o njenem izvrstnem poznavanju ruskega jezika 19. stoletja in filozofsko-teološke terminologije. Besedilo med drugim vsebuje veliko imen zgodovinskih osebnosti, cerkvenih dostojanstvenikov ipd., za katera je bilo treba poiskati slovenske različice. Urša Zabukovec je uspešno strla precej trdih orehov ter mestoma spretno in domiselno ustvarila nov besednjak, še piše v utemeljitvi.

Strokovno komisijo so tokrat sestavljali Štefan Vevar (predsednik), Lijana Dejak, Nina Gostiša, Marjanca Mihelič in Veronika Simoniti.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) nagrado, ki se imenuje po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu (1933–2002), podeljuje od leta 2015. Lani so jo namenili Anji Naglič za prevod zbirke esejev Ornament množice Siegfrieda Kracauerja.