Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Odbor DZ-ja za delo danes še ni obravnaval predlogov zakona o dolgotrajni oskrbi in novele zakona o socialnem varstvu. V SDS-u so namreč vložili zahtevo, naj DZ odloči o sklepu kolegija predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, da se predloga obravnavata po nujnem postopku. Za obravnavo po nujnem postopku niso izpolnjeni pogoji, menijo v SDS-u.

Odbor DZ-ja za delo bo prekinjeno sejo nadaljeval v četrtek, 15 minut po koncu dela izredne seje DZ-ja, so za STA povedali v DZ-ju. Predtem bo namreč DZ na seji vnovič odločal, ali bo zakon obravnavan po nujnem postopku. Glede na na stališča koalicije je pričakovati, da bo tak postopek vnovič potrjen. Ko bosta predloga zakona šla skozi sito matičnega odbora, pa bi lahko po trenutnih informacijah DZ-ja na plenarni seji o njiju odločali predvidoma v ponedeljek.

Maljevac: Priča smo poskusu, da bi se predlog obravnaval v DZ-ju jeseni

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac meni, da gre pri zahtevi SDS-a, naj DZ odloči o sklepu kolegija predsednice DZ glede obravnave predloga zakona o dolgotrajni oskrbi po nujnem postopku, za postopkovno nagajanje in zavlačevanje.

"Priča smo poskusu, da bi se predlog obravnaval v DZ-ju jeseni in bi bilo zato manj verjetnosti, da bi se uveljavil 1. januarja 2024," je povedal v izjavi za javnost. Predlog zakona po njegovih besedah izpolnjuje vse pogoje za obravnavo po nujnem postopku, s čimer se je strinjal tudi kolegij predsednice DZ-ja, ki je takšen postopek potrdil.

Opomnil je, da je časovnica obravnave in sprejemanja zakonskega predloga intenzivna. Če se ne bo uveljavil 1. januarja 2024, se bo namreč takrat začel izvajati zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet v času prejšnje vlade. Vendar je ta neizvedljiv, s čimer so se večinsko strinjali tudi volivci na referendumu novembra lani, je spomnil.

Zagotovil je, da so na ministrstvu v časovnici predvideli tudi takšna postopkovna nagajanja, kakršna zdaj izvajajo v SDS-u. "Toda pri sprejemanju predloga ljudje ne potrebujejo političnega preigravanja, ampak pravice, ki jih predlog prinaša, to pa so, denimo, oskrba na domu, oskrba v instituciji, e-oskrba in oskrbovalec družinskega člana," je poudaril.

Černač: Slovenija že ima zakonsko podlago za dolgotrajno oskrbo

V SDS-u menijo, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi škodljiv in slab za upravičence do dolgotrajne oskrbe, prav tako Slovenija že ima zakonsko podlago za dolgotrajno oskrbo, je v današnji izjavi za javnost po seji odbora poudaril poslanec SDS-a Zvonko Černač.

Po Černačevih besedah je bil zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet decembra 2021 v času prejšnje vlade Janeza Janše, in sicer po več kot dvajsetih letih poskusov, da bi bilo to področje urejeno na sistemski ravni. Pri sprejemanju omenjenega zakona je bilo opravljenih ogromno razprav in usklajevanj, upravičenci do dolgotrajne oskrbe pa so pravice dobili uzakonjene z januarjem 2022, je dodal Černač.

"Golobova koalicija in vlada pa sta pred letom dni v revanšističnem smislu zelo grdo ponagajali upravičencem, s tem ko so z vložitvijo novele tega zakona dosegli premaknitev uveljavitve določb zakona na 1. januar prihodnje leto," je poudaril Černač.

Po mnenju SDS-a tako ni nobene potrebe po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Če koalicija meni, da bi bilo treba posamezne določbe predloga zakona izboljšati, pa bi bilo treba te spremembe poslati v postopek po rednem postopku in opraviti širok dialog z vsemi deležniki, ki ga v primeru predloga zakona o dolgotrajni oskrbi ni bilo, je še poudaril Černač, ki meni, da je zelo problematično, da je vlada predlog zakona o dolgotrajni oskrbi sprejela na dopisni seji in da ga vlaga po nujnem postopku. Kot je navedel, za to niso izpolnjeni pogoji.

"Poslovnik določa, da je mogoče obravnavati zakone po nujnem postopku ob predpostavki obstoja treh okoliščin, in sicer v primeru vojne, naravnih nesreč in če bi zaradi nesprejetja posameznega zakona nastale težko popravljive posledice za državo. Nič od tega pri teh dveh zakonih ni izpolnjeno," je še dejal Černač.

Po mnenju SDS-a je pri sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi grobo kršen in zlorabljen formalni postopek, "da ne omenjam številnih vsebinskih pomislekov, ki govorijo o tem, da je novi zakon bistveno slabši od veljavnega", je dodal Černač. Omenjeni zakon po mnenju SDS-a daje upravičencem manj pravic in jih tudi bistveno bolj obremenjuje, ker uvaja nov davek za vse v višini enega oziroma dveh odstotkov prejemkov. To velja tudi za upokojence, je navedel Černač.

V SDS-u pričakujejo, da bodo v koaliciji prisluhnili njihovi zahtevi in omogočili normalni zakonodajni postopek, "še bolje pa bi bilo, če bi zakon umaknili iz zakonodajnega postopka", je menil.

Tudi v NSi-ju so kritični do sprejemanja zakona po nujnem postopku. "Celo leto niso delali praktično nič, zdaj bi ga pa radi sprejeli v najkrajšem možnem času," je v izjavi za medije dejal poslanec Aleksander Reberšek. Opozoril je še, da je bil zakon v javni obravnavi le pet dni in da nima soglasja Ekonomsko-socialnega sveta. Dodal je, da v NSi-ju zakonu nasprotujejo zaradi predvidenega financiranja dolgotrajne oskrbe, vstopne točke na Centru za socialno delo in neizvajanja dolgotrajne oskrbe na kmetijah.

"Potreba ljudi po dolgotrajni oskrbi je velika, predlog zakona prav tako izpolnjuje vse pogoje za nujni zakonodajni postopek," pa se je na zahtevo SDS-a odzval vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, ki je današnjo potezo največje opozicijske stranke označil za "nesprejemljivo, nedopustno, nezrelo in politikantsko".

Po zagotovilih Sajovica so v koaliciji enotni, da nadaljujejo sprejemanje predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, s tem pa bo koalicija tudi izpolnila voljo državljanov, ki so o tem vprašanju že odločali na referendumu, je poudaril. Mnenje o prejšnjem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je bil v praksi neizvedljiv, pa je povedala tudi strokovna javnost, je dodal Sajovic. Meni še, da si slovenski državljani na področju dolgotrajne oskrbe zaslužijo najvišje in najboljše standarde, zato jih moramo vsi financirati, je poudaril Sajovic.

Tudi v poslanski skupini SD ocenjujejo, da gre pri potezi SDS-a za nagajanje pri sprejemanju zakonodaje, so navedli za STA.