Zdravje
5204 ogledov

Zato se toliko splavov pri nas opravi samoplačniško

splav protest
1/2
Epa
Medtem ko pri nas v zadnjih desetih letih beležimo upad števila splavov, na NIJZ opažajo določen porast trenda dovoljenih splavov, ki jih v Sloveniji opravijo ženske iz tujine.

Število umetnih prekinitev nosečnosti v Sloveniji se zmanjšuje vse od leta 1980. Če je bilo še leta 2012 v Sloveniji 4106 dovoljenih splavov, je bilo pred dvema letoma 2926.

Število dovoljenih splavov na 1000 živorojenih otrok je v zadnjem desetletju v Sloveniji prav tako nižje od povprečja držav v Evropski uniji. "Leta 2011 je bila dovoljena splavnost 9,0/1000, leta 2021 pa 6,9/1000, kar pomeni, da je dovoljena splavnost v Sloveniji v zadnjih desetih letih upadla za 30%. To je izjemno dobro. Podatki kažejo, da dovoljena splavnost v Sloveniji stalno upada, rodnost pa je še visoka. Na en dovoljeni splav imamo 6,3 porode," nam pove specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana izr. prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., spec.

Po besedah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prav tako ni bilo moč zaznati posebnega vpliva pandemije na stopnjo dovoljene splavnosti, čeprav so številke v letu 2020 in 2021 nekoliko nižje kot leta 2019.

Večina (91 %) umetnih prekinitev nosečnost je pri nas opravljenih pred 10. tednom nosečnosti na zahtevo ženske. Če ženska želi prekinitev po 10. tednu nosečnosti, o njeni prošnji odloča Komisija za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje. Komisije so po zakonu organizirane v regionalnih ginekološko-porodniških oddelkih. Prekinitve nosečnosti po 10. tednu predstavljajo približno osem odstotkov vseh umetnih prekinitev nosečnosti, na ravni države to pomeni okrog dvesto petdeset na leto.  Najpogostejši razlog so kromosomske napake ali telesne anomalije ploda.

Na NIJZ so z leti vse nižjimi številkami zadovoljni, "res pa je, da se upadanje v zadnjih letih upočasnjuje". Predvsem jih veseli dejstvo, da je stopnja dovoljene splavnosti pri mladostnicah nizka, kar povezujejo z dobro ozaveščenostjo. Stopnja splavnosti posameznic do 19. leta starosti je bila leta 2021 3,7. Vse od leta 2012, ko je znašala 5,8, pa se stopnja splavnosti pri mladoletnicah zmanjšuje. "Večji problem ostajajo splavi pri ženskah, ki so že rodile otroka," nam povedo na NIJZ.

Stopnje splavnosti so namreč najvišje med 20. in 39. letom starosti. Po besedah Bojane Pinter je to povsem normalno, saj so ženske v tej starosti bolj plodne in spolno dejavne kot mlajše od 20 let in starejše od 39 let. Bolj jo veseli dejstvo, da velika večina žensk v tej starostni skupini, ko zanosi, rodi in ne splavi. "Med ženskami, starimi 25 do 34 let, jih skoraj 92 odstotkov, ko zanosi, rodi. Sklepamo lahko, da so nosečnosti večinoma načrtovane ali želene," omeni sogovornica. 

Starostno specifična splavnost in rodnost v Sloveniji leta 2021 | Avtor: Bojana Pintar Bojana Pintar

Največ tujk, ki pri nas opravijo splav, je s Hrvaške

Pri nas v zadnjih desetih letih beležimo upad števila in stopnje dovoljene splavnosti, na NIJZ pa opažajo določen porast trenda dovoljenih splavov, ki jih opravijo ženske iz tujine. Te najpogosteje prihajajo s Hrvaške, kjer postopki ugotavljanja nepravilnosti ploda trajajo več tednov in zato mnogo nosečnic zamudi zakonsko omejeni rok. To pa ni edini razlog; na Hrvaškem se namreč ogromno ginekologov sklicuje na ugovor vesti in splavov ne želijo opraviti.

Število dovoljenih splavov v Sloveniji glede na bivališče ženske, 2018-2021 | Avtor: Vir:  NIJZ, Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti (IVZ 19) Vir: NIJZ, Informacijski sistem spremljanja fetalnih smrti (IVZ 19)

V teh primerih gre za samoplačnice, za katere velja samoplačniški cenik, ki ga bolnišnica samostojno določi. Cene za samoplačnice so za ponavadi 10 odstotkov višje od celotne cene splava.

Strošek umetne prekinitve nosečnosti je lahko zelo različen. Odvisen je od trajanja nosečnosti, načina postopka izvedbe prekinitve, vrste anestezije in trajanja bivanja pacientke v bolnišnici. Sama dolžina bivanja v bolnišnici je zaradi možnih zapletov po posegu umetne prekinitve nosečnosti nepredvidljiva. Končni strošek se tako razlikuje od primera do primera.

nosečnost nosečnica Agresivni tumor Zdravje Nosečnico v stiski poslali v Slovenijo, plačala je 5000 evrov

Po podatkih, dostopnih na internetu, Splošna bolnišnica Brežice za splav z medikamenti za tuje državljanke oziroma samoplačnice do 10. tedna nosečnosti zaračuna 260 evrov, po 10. tednu 280 evrov, za abortus s kirurškim posegom pa 500 evrov.

Nekoliko nižja cena medikamentoznega splava je v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer zanj zaračunajo 200 evrov, medtem ko enodnevni bolnišnični splav pri njih stane 584 evrov. Podobne cene so tudi v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer cena za medikamentozni splav prav tako znaša 200 evrov, cena kirurškega splava pa je 600 evrov. Še nekoliko nižji je znesek za medikamentozni splav v Splošni bolnišnici Jesenice, kjer za samoplačnice znaša 195 evrov. Krepko dražja od preostalih navedenih je cena medikamentoznega splava v UKC Maribor, kjer znaša 1000 evrov.

Mirela Čavajda Splav Svet Hrvaški konzervativci zmagali: Zakon, ki v praksi močno omejuje splav, ostaja

Čakalnih dob skoraj ni

"Če se ženska odloči za umetno prekinitev nosečnosti z zdravili, je postopek opravljen v nekaj dneh. Pri kirurški metodi, kjer je potrebna anestezija, pa je zaradi organizacije anesteziološke službe včasih treba počakati kakšen dan več. Vendar to zavisi od možnosti posamezne bolnišnice," razloži Pinter.

Podobno nam odgovorijo v porodnišnici Postojna, kjer opravijo približno 280 splavov letno: "Čakalne dobe za opravljanje splava v naši bolnišnici ni. Nosečnica se z napotnico osebnega ginekologa ali osebnega zdravnika zglasi v naši sprejemni ambulanti, s postopkom začnemo še isti dan. V primeru, da nosečnica napotnice nima, je storitev samoplačniška. V primeru višje nosečnosti nad 10. tednom nosečnosti pa je za začetek postopka potrebna odobritev s strani komisije."

20-odstotno doplačilo – kršitev ustavnih pravic?

Splav je pri nas z napotnico brezplačen, a del stroškov se krije iz dopolnilnega zavarovanja. Kdor ga nima urejenega, mora doplačati. V lanskem letu je povprečno doplačilo (20 % vrednosti) v ambulantni znašalo 33,22 evra, za splav v bolnišnični dejavnosti pa 112,55 evra, so nam povedali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 

Inštitut 8. marec je ZZZS zato pozval, naj se vsi postopki, vezani na reproduktivne pravice, v celoti krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdaj so stroški ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, umetna oploditev, sterilizacija ter umetna prekinitev nosečnosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kriti zgolj 80-odstotno, razliko krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga nima vsak državljan. Na inštitutu tako pogojevanje ustavnih pravic z ekonomsko situacijo posameznikov in posameznic ocenjujejo kot problematično. Osebe, ki ne plačujejo dopolnilnega zavarovanja, so navadno revni, prekarci, samozaposleni, študentje in osebe, ki so izgubile socialno pomoč, in imajo že tako slab ekonomski položaj. Menijo, da je zato vsem, ki morajo doplačati postopke, vezane na reproduktivne pravice, kršena ustavna pravica. 

Ženskam z urejenim obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem po napotitvi osebnega ginekologa umetno prekinitev nosečnosti plača zdravstvena zavarovalnica v celoti. To pomeni: predhodni pregled pri ginekologu, sam poseg prekinitve nosečnosti in zdravljenje morebitnih komplikacij po opravljenem posegu abortusa. Če zdravstvenega zavarovanja nima urejenega, je ženska samoplačnica teh storitev.

Podatka o tem, koliko žensk, ki pride na umetno prekinitev nosečnosti in nima dopolnilnega zavarovanja, na NIJZ sicer ne posedujejo. Kot še omenijo, so samoplačnice predvsem tujke, ki jih največ beležijo v SB Brežice.

Izkušnje iz UKCLJ kažejo, da približno 6 % žensk, ki pride k njim na splav, nima urejenega dodatnega zdravstvenega zavarovanja in poseg doplača. Po besedah specialistke ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pa je čistih samoplačnic zgolj 1 oziroma 2 % na leto.

Nosečnost Svet Prepovedali bodo splav po šestem tednu nosečnosti

Tako pogosti so zapleti

Kot omenijo na NIJZ, po strokovno opravljeni prekinitvi nosečnosti zapleti niso pogosti. "Največkrat pride do zapletov zaradi nepopolnega splava, ko ženska posledično potrebuje dodatno obravnavo ali poseg. Zapleti se lahko kažejo s krvavitvijo ali vnetjem," dodajo.

Specialistka ginekologije in porodništva razloži, da nosečnost sedaj prekinjajo večinoma z zdravili, redkeje kirurško: "Obe metodi sta zelo varni in učinkoviti, neuspešni sta le v enem do dveh odstotkih. V nekaj odstotkih se lahko pojavi močnejša krvavitev ali okužba, pogosteje bolečina ali slabost." 

Nekoliko drugačen odgovor pa prejmemo iz postojnske porodnišnice: "Po samem postopku splava redno beležimo zaplete. Te se sicer največkrat pojavljajo kot rezidua, kar pomeni, da delček tkiva ostane v maternici in povzroča nadaljnje krvavitve iz maternice in ga je treba odstraniti."

stasa.pust@styria-media.si

Komentarjev 7
  • ecco 15:18 02.april 2023.

    Če ženska ne želi donositi, naj ima možnost prekinitve nosečnosti! Njeno telo!

  • 209e2c6214dc81fb3f0c12ca0e235ef9e399b13a 14:36 02.april 2023.

    Odkar deklice in celo dečke cepijo proti papiloma virusu, katerega cepivo povzroča neplodnost je jasno, da je tudi to eden od razlogov za manjše število splavov. Naša zdravstvena politika strogo sledi trajnostnemu razvoju depopulacije.

  • Avatar Antikrist3
    Antikrist3 09:05 02.april 2023.

    Splav je človekova pravica!