Bakterija legionela lahko zaide tudi v vodne sisteme, kot so sistemi, namenjeni za oskrbo s pitno vodo ali hlajenje. Foto: Pixabay
Bakterija legionela lahko zaide tudi v vodne sisteme, kot so sistemi, namenjeni za oskrbo s pitno vodo ali hlajenje. Foto: Pixabay

Letošnji svetovni dan voda nosi geslo Voda za mir. Pri ZN-u opozarjajo, da je lahko voda orodje za mir ali pa sproža spore. Razmere, v katerih se ljudje spopadajo s pomanjkanjem ali onesnaženjem vode ali nimajo enakega dostopa do nje, lahko sprožajo napetosti med posameznimi skupnostmi in državami.

Ob tem poudarjajo, da je za uresničitev letošnjega gesla svetovnega dne potrebnega veliko več sodelovanja med državami. Danes si namreč 153 držav deli vodne vire, le 24 od njih pa ima sklenjene sporazume o skupni rabi. Po mnenju ZN-a je treba okrepiti prizadevanja za vzpostavitev čezmejnega sodelovanja, hkrati pa pozivajo države k pridružitvi in izvajanju konvencij ZN-a o vodah, ki spodbuja trajnostno upravljanje skupnih vodnih virov.

HSE: Energetski potencial vode ima pomembno vlogo pri zelenem prehodu

Skupina HSE, katere hidroelektrarne (HE) na Dravi, Soči in Savi so lani proizvedle več kot tretjino vse električne energije v Sloveniji, načrtuje obsežna vlaganja v obnovljive vire, eden največjih projektov pa bodo hidroelektrarne na srednji Savi.

Za te nadaljujejo umeščanje v prostor s postopkom državnega prostorskega načrta s ciljem pridobitve celovitega gradbenega dovoljenja za tri hidroelektrarne (HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke) v letu 2025 ter začetek gradnje HE Suhadol v letu 2026.

Načrtujejo tudi izgradnjo dveh malih HE, mHE Pesnica in mHE Ravne. Za črpalno hidroelektrarno Kozjak potekata novelacija projektne dokumentacije in priprava strokovnih podlag v postopku presoje vplivov na okolje, začetek izvedbe del pa pričakujejo leta 2027. Poleg tega je v letu 2026 predviden začetek rekonstrukcije HE Formin, rekonstruirali bodo tudi mHE Ceršak.

Skupina izkorišča tudi potencial območij HE za proizvodnjo elektrike iz sonca. Na brežinah HE Zlatoličje deluje 2,5-megavatna sončna elektrarna, načrtovani potencial sončnih elektrarn na brežinah HE Formin in HE Zlatoličje je 30 MW. Na lokaciji zgornje akumulacije ČHE Avče na Kanalskem Vrhu bo družba Soške elektrarne Nova Gorica letos začela postavljati sončno elektrarno z močjo 8,2 MW.

Na gladini Družmirskega jezera v Velenju je v načrtu prva plavajoča fotovoltaična elektrarna v Sloveniji. Zavzemala bi največ polovico površine jezera, njena inštalirana moč pa bi bila približno 140 MW. "Plavajoča sončna elektrarna bo načrtovana na način, da bosta ohranjena tako ekološko kot kemijsko stanje Družmirskega jezera, upoštevane pa bodo tudi ekološke zahteve ribjega življa, ptic in drugih živalskih vrst," zagotavljajo.

Brez pitne vode še vedno 2,2 milijarde ljudi

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2023 je brez varne pitne vode še vedno 2,2 milijarde ljudi. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) medtem svari, da se s hudim pomanjkanjem vode vsaj v delu leta spopada približno polovica svetovnega prebivalstva, razmere pa se bodo zaradi podnebnih sprememb in rasti števila prebivalstva še poslabšale.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor so prepričani, da letošnji slogan svetovnega dne Voda za mir opozarja, da s sodelovanjem pri skrbi za vode ustvarjamo življenjsko pomembno odpornost proti izjemnim vremenskim dogodkom ter pomagamo prebivalstvu omiliti posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagoditi. Ob tem so spomnili, da je pristojni minister Jože Novak že večkrat poudaril, da se ne moremo pretvarjati, da podnebnih sprememb ni.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so spomnili na podatek, da je ena od strateških usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva tudi zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na naravne vire, še posebej vire pitne vode. Z ukrepi kmetijske politike se zato podpira tudi kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji. V okviru tega se spodbujajo sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje tal, v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.

Pogosto prezrto dejstvo je po mnenju ministrstva tudi, da je voda ena od osnovnih sestavin živil v živilski industriji. "Sestavlja veliko živilskih izdelkov in kot taka mora biti neoporečna in varna. Pri izvajanju dobre higienske prakse je za čiščenje vseh predmetov in površin, ki prihajajo v stik z živili, uporabna samo pitna voda," so opozorili.

Pričakuje se veliko razlik v vodnatosti

Na odgovorno urejanje voda in prostora so na ministrstvu za naravne vire opozorili tudi z okroglo mizo z naslovom Voda povezuje, ki so jo na predvečer svetovnega dneva voda organizirali v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Na njej so med drugim razpravljali o vplivu podnebnih sprememb na ukrepe za zagotavljanje večje poplavne odpornosti.

S tradicionalnim dogodkom, ki je potekal v četrtek, pa so svetovni dan voda zaznamovali na Agenciji RS za okolje. V predstavitvah so strokovnjaki spregovorili tudi o hidrološkem stanju površinskih voda v zadnjih dveh "hidrološko izstopajočih letih". Poudarili so, da je bilo lansko leto, ki so ga zaznamovale katastrofalne poplave, tretje najbolj vodnato od leta 1981. Leto pred tem je na drugi strani minilo v znamenju sušnih razmer, kar se je odrazilo v nižji vodnatosti rek od povprečnih vrednosti. Velike razlike v vodnatosti pričakujejo tudi v prihodnje.

Slovensko društvo za zaščito voda danes z drugimi organizacijami na lokaciji Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik pripravlja okroglo mizo z naslovom Voda za mir. Uvodni nagovor bo imela predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je tudi pokroviteljica dogodka.