Umrl freisinški papež

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 14. januar 2023 / 12:35  

Na peti dan novega leta so v Vatikanu pokopali zaslužnega papeža Benedikta XVI. Ob tem velja spomniti, da je bil bavarskega rodu in eden od freisinških škofov, ti pa so bili 830 let vladarji loškega gospostva freisinških škofov …

Nadškof Münchna in Freisinga

Freisinški škofi so stoletja stolovali v Freisingu, leta 1818 so sedež škofije preselili v München, v nazivu pa ohranili pridevnik freisinški. Joseph Alois Ratzinger je bil nadškof Münchna in Freisinga v letih 1977–1982. Preberimo, kako je do tega prišlo. »Julija 1976 je nenadoma umrl münchenski nadškof kardinal Döpfner. Joseph Ratzinger piše o tem obdobju: 'Kmalu so zakrožile novice, da sem med kandidati za njegovega naslednika. Nisem jih mogel resno jemati, kajti meje mojega zdravja so bile prav tako znane kakor moja tujost do vodstvenih in upravnih nalog. Vedel sem, da sem poklican k življenju učenjaka.' A leto kasneje – profesor Ratzinger je bil star 50 let – je bil dejansko imenovan za nadškofa Münchna in Freisinga. Pristanek je dal po težkem notranjem boju. Na predvečer binkošti 1977 je v münchenski stolnici prejel škofovsko posvečenje: 'Ta dan je bil nepojmljivo lep … Münchenska stolnica je bila sijajno okrašena in napolnjena z ozračjem veselja, ki je človeka nepremagljivo zgrabilo. Doživel sem, kaj je zakrament – da se tu izvrši resničnost. Potem molitev pred Marijinim stebrom v srcu bavarskega glavnega mesta, srečanje z mnogimi ljudmi, ki so sprejeli neznanca prisrčno in z veseljem, ki sploh ni moglo veljati meni, ampak, ki mi je spet pokazalo, kaj je zakrament: pozdravljali so škofa, nosilca Kristusove skrivnosti.' Za škofovsko geslo si je izbral besede iz tretjega Janezovega pisma: 'Sodelavci resnice'. V teh besedah je videl oklepaj, ki je povezoval njegovo dosedanjo nalogo teološkega profesorja in novo nalogo poslanstva škofa: 'Pri vseh razlikah je šlo in gre za isto, za to, da sledimo resnici in smo ji na voljo. In ker je v današnjem svetu tema resnice skoraj izginila, ker se zdi, kakor da je za človeka prevelika, in vendar vse propade, če ni nobene resnice, zaradi tega se mi je to geslo tudi sicer zdelo času primerno.' /…/ Novega nadškofa je papež Pavel VI. že nekaj tednov po njegovem škofovskem posvečenju imenoval za kardinala. Kmalu je postal močan oznanjevalec vere, neizprosen kritik zlorab in pogumen pastir, ki se ni izogibal konfliktom. O svojem pojmovanju tega časa, v katerem so bili očitni deficiti časa, piše: 'Utrujenost vere, upadanje duhovnih poklicev, znižanje moralne ravni tudi med ljudmi Cerkve, rastoča tendenca k nasilju in mnogo drugega. Zmeraj mi zvenijo v ušesih besede Svetega pisma ter cerkvenih očetov, ki z veliko ostrino obsojajo pastirje, ki so kakor nemi psi in dopuščajo širjenje strupa, da se izognejo konfliktom. Mir ni prva državljanska dolžnost, in škof, ki bi mu bilo samo do tega, da ne bi imel neprilik in bi po možnosti prekril vse konflikte, je zame grozljiva vizija.' Pri tem se je v prvi vrsti vedno trudil za to, da bi bil priča vstalega Gospoda in da bi pri ljudeh okrepil pravo vero. Njegova srčna želja je bila brez strahu pričevati za resnico in lepoto vere.« (Vir: Vatican News)

Papeževa bavarska leta

Joseph Alois Ratzinger se je rodil 16. aprila 1927 v Marktlu ob reki Inn, umrl je 31. decembra 2022 v Vatikanu. Preberimo si še bavarski del njegovega življenjepisa. »Ratzinger se je rodil kot sin policista, ki je bil zagrizen protinacist. Leta 1937 se je njegov oče upokojil in preselili so se v mesto Traunstein. Ko je 1941 Ratzinger dopolnil 14 let, se je pridružil Hitlerjevi mladini, saj je bila včlanitev obvezna. Zavrnil je vse zadolžitve in se ni udeležil nobenega srečanja. Leta 1943 je bil vpoklican v protizračno obrambo. Ščitili so tovarno BMW blizu Münchna. Nato je bil poslan na pehotno urjenje in premeščen na Madžarsko. Aprila 1944 je dezertiral (kljub grožnji smrtne kazni). Po nemški kapitulaciji je bil zaprt v zavezniškem ujetniškem taborišču, kjer se je udeleževal denacifikacijskih srečanj. V začetku junija 1945 je bil izpuščen. Z bratom Georgom sta se istočasno vpisala v semenišče in bila 29. junija 1951 posvečena v duhovnika. Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965). Papež Pavel VI. ga je 24. marca 1977 imenoval za nadškofa v Münchnu …« (Vir: Wikipedija)

Freisinška vez

Ko je postal münchensko-freisinški nadškof, je v svoj škofovski grb postavil stara freisinška atributa: zamorca s krono in medveda. Oba je ohranil tudi v svojem papeškem grbu. Če je svoj čas veljalo, da smo bili podložniki na gorenjskem jugu freisinški, lahko zdaj to staro povezavo obrnemo in izpostavimo dejstvo, da je bil freisinški papež tudi naš – škofjeloški, gorenjski, slovenski, srednjeevropski …