Mineva 15 let od odkritja grobišča v Hudi Jami

Mineva 15 let od odkritja posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev v rovu svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem. Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je leto 2024 razglasila za leto spomina na 15 let od vstopa v rov in dialoga o pokopu nepokopanih mrtvih. Med drugim pripravljajo razstavo ter izjavo o pietetnem spominu na žrtve.

LAŠKO > “Vstop v rov svete Barbare je bil komemoriran že v preteklosti. Spomin nanj pa je potreben, da se spomnimo, v kakšnih razmerah so morali posmrtni ostanki umorjenih v rovu svete Barbare v Hudi Jami čakati od 2009 do 2016, ko je bilo 1416 umorjenih končno pokopanih v začasen grob na pokopališču Dobrava v Mariboru,” je ob razglasitvi leta spomina pojasnil predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.

Posmrtni ostanki leta v plastičnih zabojih

V rovu rudnika v Hudi Jami pri Laškem so marca leta 2009 našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev. Okoli 800 so jih odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici. Nato se je zadeva za nekaj let ustavila, po sprejemu zakona o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev leta 2015 pa so se stvari premaknile naprej. Posmrtne ostanke iz začasne kostnice v Hudi Jami so oktobra 2017 prenesli in pokopali na pokopališču v spominskem parku Dobrava v Mariboru.

1416

oseb, ki so bile zunajsodno umorjene v rovu svete Barbare v Hudi Jami je bilo leta 2016 pokopanih v začasen grob na pokopališču Dobrava v Mariboru

Po Dežmanovem mnenju je prav, da bi se zavedali, da način zaviranja prekopa in pokopa, “kot so ga razne sile uporabile v primeru umorjenih v rovu svete Barbare”, vrača Slovenijo v zelo stare čase oziroma so ti poskusi po njegovem prepričanju del neostalinistične renesanse, ki pomeni zanikanje temeljev Slovenije kot pravne in na človekovih pravicah temelječe države.

“Prav tako je v jedru slovenskega neostalinizma postopanje mestne občine z županom Zoranom Jankovićem na čelu, ki zavrača tako pokop žrtev genocida nad Romi (porajmos), ki so jih umorili partizani, in žrtev najhujšega bratomornega zločina v slovenski zgodovine, več kot 3450 umorjenih iz Jame pod Macesnovo gorico,” je povedal. Prav zato sta po njegovem mnenju potrebna tako spominjanje kot dialog.

Na ljubljanski občini in pokopališču Žale sicer vztrajajo, da je omenjeno pokopališče namenjeno občanom Ljubljane in na njem ni prostora za pokop žrtev povojnih pobojev iz brezna pod Macesnovo gorico, kar predlaga komisija vlade za prikrita grobišča. Predlagajo, da bi prostor za žrtve našli na breznu najbližjem pokopališču ali v Spominskem parku Teharje.

Ne sme se ponoviti blokada pokopa

Na obletnico odkritja posmrtnih ostankov ljudi v rudniškem rovu opominjajo tudi predstavniki različnih društev. Kot je za STA povedal predsednik Nove slovenske zaveze Matija Ogrin, bodo v izjavi, ki jo pripravljajo, opozorili, da se ob naslednjih ekshumiranih žrtvah povojnih pobojev ne sme ponoviti pasivnost ali celo blokada glede pokopa, tako da pobitih potem ni mogoče pokopati.

“V premislekih o pokopu žrtev iz Kočevskega Roga večkrat poudarimo, da bo tudi žrtve Hude Jame treba pridružiti tem iz Kočevskega Roga in drugih morišč v skupni kostnici, ki naj bo znamenje sprave z mrtvimi, pa tudi pomiritve med živimi. Prizadevanje za to je veliko delo za mir med Slovenci,” še pravi Ogrin.

Da si vsak človek zasluži grob in spomin, so danes zapisali tudi v društvu Združeni ob Lipi sprave. Ob tem so posebej izpostavili prav nesoglasja glede pokopa žrtev iz jame pod Macesnovo gorico na Kočevskem.

---