Herman Lisjak vódi po vôdi

V Pokrajinskem muzeju Koper gostuje od 11. aprila do 24. junija razstava Herman Lisjak vódi po vôdi. Razstava Otroškega muzeja Hermanov brlog Celje nam približa vodo skozi različne aspekte in jo osvetli tako globalno kot lokalno. Vsebine se navezujejo na razmerja vode s človekom, naravo in družbo.

Razstava opozarja na univerzalno problematiko sodobnega sveta, hkrati pa spodbuja k odgovornejšemu ravnanju z vodo. Obiskovalci bodo spoznali veliko zanimivosti o vodi, predstavljene so fizikalne in kemijske lastnosti vode, količina in vrste voda na planetu ter njeno kroženje. Razstava je zasnovana interaktivno in ponuja kotičke za samostojno raziskovanje, učenje in seveda igranje.

Otroški muzej Hermanov brlog, ki velja za edini otroški muzej v Sloveniji, deluje pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Celje. Lik Hermana Lisjaka je leta 1995 ustvarila ilustratorka in akademska slikarka Jelka Reichman. Herman Lisjak nas je obiskal že lansko pomlad, ko so obiskovalci na razstavi Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku spoznavali edino mednarodno priznano slovensko pasmo kraški ovčar in življenje s človekovim najboljšim prijateljem. V okviru občasne razstave smo organizirali delavnice s pasjo inštruktorico, predli pasjo dlako, se odpravili na raziskovanje Arheološkega parka Kašler v pasji družbi, spoznavali delo pasjih terapevtov ter v sodelovanju s Slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke pričeli z razvojem novega pedagoškega programa Tačke pomagačke v muzeju. Zaradi velikega zanimanja smo se odločili, da sodelovanje z otroškim muzejem Hermanov brlog nadaljujemo tudi letos. V pripravi imamo bogat obrazstavni program.

Informacije in rezervacije: tjasa.miklavcic@pokrajinskimuzejkoper.si

Voda in pravica do pitne vode nista samoumevni

Slovenija je bogata z vodnimi viri, a velikokrat žal tega ne znamo ceniti, zdi se nam samoumevno. V Sloveniji vodo pijemo neposredno iz pipe. Vrednosti pitne vode iz pipe pa se človek zares zave, ko ta ne priteče več. Marsikdo ima še živo v spominu, kako je prinašati vodo domov iz bližjega potoka ali cisterne in kako je bila v tistih časih, ki niti niso tako zelo oddaljeni, vsaka kapljica zelo dragocena.

Leta 2016 je bila v Ustavo Republike Slovenije zapisana pravica vsakega do pitne vode. Zagotavljanje pitne vode po ustavi ni več tržno blago, ampak je v tem delu oskrba z vodo neposredna in neprofitna. A vendarle, kot voda sama niti ta pravica ni samoumevna, ampak se je zanju potrebno in vredno boriti.

Razstava spodbuja k razmišljanju o naših ravnanjih in navadah ter k zavedanju, da je prihodnost sveta odvisna od vsakega izmed nas.

Kako krhka je oskrba z vodo, občutimo v naših krajih skoraj vsako poletje. Kot neposredna posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, visoke temperature in pomanjkanje padavin privedejo do drastičnih upadov vodostajev površinskih voda ter usihanja rek in jezer. Poleti 2022 nas je udarila ena najhujših suš v naši zgodovini. Z nelagodjem smo spremljali, kako je presahnila reka Rižana in je celotna Istra začela hlastati za vodo. Vrsta občin je predpisala stroge omejitve porabe vode. Rižanski vodovod se je celo pripravljal na uvedbo nekajurnih prekinitev oskrbe s pitno vodo, čemur smo se izognili z dovažanjem vode s cisternami.

Po vsem svetu se spopadamo s pomanjkanjem dostopnosti vodnih virov. Povečujejo se suše, poplave, ekstremni vremenski pojavi, onesnaženja, ki ogrožajo oskrbo s pitno vodo in hrano ter človeško zdravje. Voda dobro in hitro prenaša strupene snovi, ki se lahko preko podzemnih voda hitro znajdejo v naših pipah oz. kozarcih. Zaradi pomanjkanja vode se pojavljajo tudi spori, ki prerastejo v krizna žarišča. Značilna posledica sporov za vodo so tudi begunci. Tudi podnebnih beguncev je z vsakim dnem več. Moč vode smo v vsej svoji neizprosnosti spoznali avgusta lani, ko je Slovenijo prizadela vodna ujma in spremenila naš pogled na podnebne spremembe in posledice človekovega poseganja v naravo. Zdi se, da smo na grozljive razsežnosti lanskih poplav že pozabili, kot tudi katastrofalno sušo in najhujši požar doslej iz leta 2022. Razstava nas spodbuja k razmišljanju o naših ravnanjih in navadah ter k zavedanju, da je prihodnost sveta odvisna od vsakega izmed nas.

Kako pa je bilo z oskrbo Kopra z vodo v preteklosti?

Ali ste vedeli, da je imel Koper domnevno že v srednjem veku svoj vodovod? Lesene cevi, najdene na Trgu Muda in Repičevi ulici, so bile narejene iz izdolbenih debel rdečega bora. Zakopane so bile v morskem mulju ter prinašale vodo s kopnega na otok pod morsko gladino. Zbiranju vode je bil namenjen tudi Trg Brolo, kjer se je deževnica stekala v velik zbiralnik in prebivalstvo oskrbovala z večjimi količinami vode. Na trgu imamo ohranjena dva vodnjaka s konca 15. stoletja. Cisterna se je nahajala tudi pod Muzejskim trgom. Zgrajena je bila v času Avstro-Ogrske in je zagotavljala vodo za potrebe zaporov. Načrti se hranijo v Archivio di Stato v Trstu. V Kopru je še danes ohranjenih veliko vodnjakov z izvirno sladko vodo, nekateri so celo še delujoči.

Zakaj obiskati razstavo Herman Lisjak vódi po vôdi? Komu je namenjena?

Voda je na videz zelo preprosta spojina, je tekočina brez vonja, barve in okusa. Ste že kdaj razmišljali, od kod je prišla in kako je nastala? Ali veste, da na slovenskem ozemlju teče kar 59 rek? Njihova skupna dolžina pa znaša 2500 km? Vabljeni, da se nam pridružite in skupaj z nami odkrivate zanimivosti o vodi ter skupaj razmišljamo o pomembnih izzivih, kot so pomanjkanje vode, podnebne spremembe in onesnaževanje. Razstava je namenjena spoznavanju našega okolja in pomenu njegovega varovanja ter nas spodbuja k odgovornejšemu ravnanju z vodo. Primerna je za otroke in mladino kot tudi za raziskovanja željne odrasle.

---