Od 22. do 26. junija je evropski teden trajnostne energije. Namenjen je promociji čiste, varne in učinkovite energije. Na statističnem uradu so ob tem objavili več podatkov o deležu in sestavi obnovljivih virov energije, v družbi Kliping pa podatke o tem, koliko so slovenski mediji aprila in maja letos poročali o trajnostni energetiki.
Začnimo z mediji. V Klipingu so preverili več kot 200 tisoč medijskih objav od 1. aprila do konca maja. Dobrih deset tisoč objav je vsebovalo besedo energetika, dobrih tri tisoč trajnost, obe besedi pa sta bili vključeni v 804 objave.
Ob tem opozarjajo, da objave, ki sicer govorijo o trajnostnih vprašanjih, na primer o podnebju, pogosto ne vključujejo besede trajnost.
Največ prispevkov o trajnosti v energetiki smo v opazovanem obdobju objavili na Financah. Štete so tudi objave na portalu Financ Okolje in energija. Med prvimi petimi mediji so trije specializirani.
Prešteli so tudi objave po avtorjih. Večina objav ni podpisana, to so najpogosteje objave v manjših, specializiranih medijih. Med nepodpisanimi objavami so tudi nekatera sporočila za medije, ki so jih poslali iz podjetij ali ustanov.
O kom pa smo največ pisali? Med predstavniki gospodarstva je bila največkrat omenjena družba GEN-I, med vladnimi organizacijami Mednarodna agencija za energijo (IAE) in Umanotera, med raziskovalnimi oziroma akademskimi ustanovami pa Institut Jožefa Stefana.
Pripravili so tudi podatke o najpogosteje omenjenih posameznikih.
Povzemamo še nekaj sklepov analize. Mediji s širokim dosegom redko namenjajo pozornost trajnosti v energetskem sektorju. Med splošnimi mediji takšne tematike najbolj aktivno komuniciramo v Financah.
Med najpogostejšimi temami so obnovljiva energija, energetska učinkovitost, trajnostna raba energije in e-mobilnost. Velik del objav je posledica delovanja podjetij in organizacij, za katere je trajnostni razvoj pomemben.
S statističnega urada pa so posredovali vrsto podatkov o trajnostni energiji v Sloveniji in EU. Slovenija mora letos doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni rabi energije, a se predpisanemu deležu ne more približati.
Metodološko nekoliko drugačen kazalnik, sestava celotne oskrbe z energijo, kaže še manjši delež obnovljivih virov energije.
Kakšna je bila sestava obnovljivih virov energije?
Še podatek o tem, kako smo pridobivali elektriko iz obnovljivih virov.
In za konec še evropske primerjave: koliko manjka državam članicam do predpisanega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije.
