"Razvoj stila v slikarstvu naše civilizacije je res fantastičen. Od Altamire do modernizma je pot dolga več deset tisoč let. Danes smo – po postmodernizmu, ki še vedno traja – po mojem mnenju v obdobju osebnega slikarstva. Individualnega slikarstva. Poenostavljeno bi lahko rekli, kolikor slikarjev, toliko stilov. Tako je na vprašanje, ali slikarstvo še vedno obstaja, odgovor pritrdilen. Še več. Še dolgo bo obstajalo. To je vsekakor trditev, ki bi se jo dalo še raziskati in razviti," je zapisal.

Razlog za postavitev te razstave je po njegovih besedah tudi prejem Prešernove nagrade za življenjsko delo. Razstava je sestavljena iz dveh delov: iz sedanje risbe in pretekle slike, ki je nastajala v letih od 1991 do 2011. To je najbolj barvito obdobje v njegovem slikarstvu, pravi.

"Na tem mestu dajem svoji naciji, ki me je uvidela, da mi dodeli to nagrado, globok priklon in zahvalo," je zapisal in dodal, da je
Equrna "desertna" galerija, kjer lahko na relativno majhnem prostoru umetnik postavi trenutno aktualna dela. Prav ta galerija ga je tudi predlagala za dodelitev Prešernove nagrade.

V galeriji pa so zapisali, da Gvardjančič izhaja iz izjemno močne generacije umetnikov, ki jih je leta 1968 Aleksander Bassin označil za "ekspresivne figuralike", kar je slovenska različica takrat zelo močne evropske smeri, ki se je zgledovala po anglosaškem popartu.

Gvardjančič je po njegovih besedah znotraj te skupine najpomembnejši krajinar. In že od vsega začetka se v njegovem delu sijajno združujeta dve izkušnji: prva zadeva genius loci. To ni samo globoko vsajena, skoraj nezavedna, neposredna zavezanost domačemu kraju, prostoru, ljudem in okolju Sorškega polja ter pogorju okrog njega, temveč je, drugič, tudi premišljena, simbolna in družbena vsebina "duha kraja", izražena v formalno skrajno dognani in dosledni modernistični/postmodernistični likovni govorici, so zapisali.

Gvardjančiča opisujejo kot slikarja intuicije, primarne senzibilnosti, spontane odzivnosti na zunanje, posebej krajinske impulze. Ne gre pa ob tem spregledati njegovega métiera: "Naglo je spoznal, kako pomembno je prvotni navdih ujeti v ustrezno formo, kako potem forma sama dobi ustvarjalni zagon, se razvija znotraj slikovnega polja."

Sorodna novica Velika Prešernova nagrada za Emo Kugler in Hermana Gvardjančiča

Poudarjajo tudi, da se pri njem izza barvne dinamike razodeva tudi sodobna glasba: od Nico in Milesa Davisa do islandske skupine Sigur Ros.

V njegovih krajinah najdevamo aktualne vsebine, neposredne reakcije na dramatične dogodke v njegovem življenju in svetu. Kot izpeljejo, ni krajina nikakršno zatočišče, ampak življenjska arena, dejavno prizorišče človekove usode: krajina ni posnetek, ampak apokalipsa in izbruh novega sveta.

"Gvardjančič je mojster risar, to je najbolj skrbno obdelovana kontinuiteta v njegovem opusu. Tako originalnega risarja že dolgo nismo imeli. V risbi lahko preigra vse registre svoje intuicije, domišljije, odzivov na zunanje impulze, seže v bližino stvari, kot bi se znašli v nekakšnem likovnem rizomu, in se odmakne do najbolj oddaljene, sublimne vizije. Ta izkušnja je tako zadnje čase tako čudovita, da skoraj prevlada njegov slikarski domet," so prepričani pri Equrni.

Njegove najnovejše risbe spominjajo na nevronske mreže

O Gvardjančičevem ustvarjanju je, kot pišejo, treba razmišljati zelo široko: njegove krajinske apokalipse nadaljujejo in dokončujejo Jakopičeve žareče gorenjske krajine, njegove najnovejše risbe pa spominjajo na nevronske mreže, kot jih odkriva sodobna nevroznanost v naravi in človeku.

Rodil se je v Gorenji vasi - Reteče leta 1943. Po šoli za oblikovanje je dve leti študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani (1963–1964), nato slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (ALU), kjer je leta 1968 diplomiral pri Maksimu Sedeju in v letu 1970 magistriral pri Zoranu Didku. Študijsko je potoval na Poljsko in v Nemčijo. Od leta 1971 je služboval po osnovnih šolah, med letoma 1987 in 1997 je bil profesor risanja in slikanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, od leta 1997 je bil profesor in predstojnik oddelka za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.