Bujni romantični cvetovi

Potonike so čudovite rastline, ki s svojimi bujnimi cvetovi in ​​bogatimi barvami navdušujejo vrtnarje po vsem svetu. So prava paša za oči, zato so bile nekoč stalnice slovenskih okrasnih vrtov, nato pa so nekoliko utonile v pozabo, tudi zato, ker privlačijo mravlje. Te imajo rade sladek sok, ki ga potonika izloča iz popkov, preden zacveti, zato je nekoč obstajal mit, da so mravlje pravzaprav potrebne, da potonika sploh zacveti, kar pa ne drži. Tudi sicer mravlje rastline ne poškodujejo, saj zgolj pijejo omenjeni sok, ko ga zmanjka, pa odidejo drugam. Če počakamo, da se cvetovi povsem odprejo, preden jih porežemo in postavimo v vazo, na njih mravelj ne bo več in ne bomo jih prinesli v stanovanje. 

Sok, ki ga izločajo popki, privlači mravlje, a te rastlin ne bodo poškodovale.

Ni še prepozno

Če si želimo okolico hiše popestriti z grmički potonike, je zdaj skrajni čas, da se odpravimo v vrtnarijo po sadike, ali pa počakamo do jeseni. Če jih sadimo spomladi, najboljše bi bilo sicer marca, a tudi aprila še ni prepozno, bodo imele rastline dovolj časa, da se dobro ukoreninijo, preden nastopi vročina, če jih bomo sadili jeseni, pa to storimo septembra ali oktobra, takrat namreč potrebujejo čas, da se ukoreninijo pred zimo. Korenine potonik so namreč precej plitve in zato bolj občutljive za temperaturne spremembe, tudi količino vlage, paziti je treba tudi, da jih ne poškodujemo z orodjem, zato se izogibamo obdelavi tal v njihovi neposredni bližini, še posebno to velja za pomlad, ko lahko poškodujemo nove poganjke. Zemljo okrog grmičkov previdno zrahljamo le po močnih nalivih, ko dež tla zbije, korenine pa iz njih težje dobijo potrebna hranila.

Kam jih posaditi

Preden sadike vtaknemo v zemljo, jim je treba seveda izbrati prostor, kjer bodo čim bolje uspevale. Rade imajo sončne ali delno senčne lege, če je le mogoče, izberemo mesto, kjer bodo deležne vsaj šest ur sončne svetlobe na dan. Na senčnih legah bodo cvetovi manjši, razvili se bodo počasneje, rastlina pa bo bolj občutljiva za razvoj plesni, saj se bo med njenimi gostimi listi nabirala vlaga, ki ne bo mogla povsem izhlapeti, enako velja za korenine. Ker tudi te ne prenašajo dobro preveč vlažnih tal, jih posadimo v dobro odcedno zemljo. Ker se bodo grmički z leti močno razrasli, jih ne sadimo preblizu drugim rastlinam, približno kvadratni meter prostora namenimo zgolj potonikam. 

Obožujejo jih neveste.

Če veliko prostora potrebujejo veje, pa to ne velja za korenine. Te se, kor rečeno, razraščajo na površini, zato jih ne sadimo pregloboko, v tem primeru bomo namreč zavrli razvoj cvetov. Okrog štiri centimetre je idealna globina sadilne jamice, več potonike ne potrebujejo. O vsem tem je dobro razmisliti pred sajenjem, saj potonike ne marajo presajanja, in največjo uslugo jim bomo naredili, če jih pustimo tam, kamor smo jih sprva vtaknili. V tem primeru nas bodo razveseljevale ne le leta, ampak desetletja, redke niso niti rastline, ki so stare po sto in več let. 

Najpogostejše so tiste z belimi, rožnatimi in rdečimi cvetovi.