Pomladno deževje, visoke temperature v prvi polovici poletja, nato obširne poplave, ki jim je sledil nov vročinski val, pa spet obilno deževje. Če letošnje vremenske razmere za ljudi in naravo povzročajo velike težave, so za komarje to bolj ali manj idealni pogoji, pojasnjuje biologinja z Univerze na Primorskem Katja Adam. Komarjem namreč visoke temperature ustrezajo, za razvoj od jajčeca do odrasle živali pa potrebujejo vodo. Opažanja številnih ljudi, ki ocenjujejo, da je komarjev letos zelo veliko, so zato verjetna, a tega strokovnjaki v Sloveniji letos s konkretnimi številkami ne morejo podkrepiti.

"V Sloveniji smo komarje na terenu vzorčili tri leta – od 2020 do 2022 –, letos pa monitoring v takšnem obsegu ni financiran," je pojasnila biologinja. Kljub temu so se na Univerzi na Primorskem skupaj s sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo odločili, da bomo komarje vzorčili na lastne stroške. "Ampak naše vzorčenje ni primerljivo s tistim, ki smo ga delali v okviru monitoringa – pobrali smo veliko manj vzorcev na manj lokacijah, tako da o trendih ne moremo govoriti, ali je komarjev res več ali ne," je dodala. Ob tem je izrazila upanje, da se bo v prihodnjih letih znova izvajal obsežnejši monitoring.

Največ komarjev, če upoštevamo vseh 38 avtohtonih in tri invazivne vrste, ki prebivajo na območju Slovenije, so sicer med triletnim obsežnim monitoringom strokovnjaki zaznali na barjih in poplavnih ravnicah rek v osrednji in SV Sloveniji.

Sorodna novica V nekaterih delih Hrvaške letos štirikrat več komarjev kot lani

Invazivnim vrstam ugaja predvsem mestno okolje

Razširjenost različnih vrst komarjev je sicer odvisna od okolja, kjer smo. V mestih so najbolj razširjene invazivne vrste, predvsem tigrasti komar, pojavljata pa se tudi japonski in korejski komar. Prvi dve vrsti sta sicer prisotni že po celotni Sloveniji, korejski komar pa je za zdaj po ugotovitvah strokovnjakov prisoten v JZ delu države, na Goriškem in vzhodnem delu. "Vse tri invazivne vrste so bolj vezane na človeka, saj jajčeca večinoma odlagajo ob umetne vodne zadrževalnike, ki imajo podobno funkcijo kot luknje v drevesih, kamor svoja jajčeca te vrste odlagajo v izvornem habitatu," je pojasnila biologinja.

V mestih imajo komarji poleg tega tudi zelo veliko gostiteljev, najpogosteje se namreč hranijo na ljudeh in jim zato to okolje najbolj ustreza. "Z njimi pa se najpogosteje srečujemo tudi zato, ker so aktivni podnevi, ko smo aktivni tudi mi. Večina drugih domorodnih vrst je aktivnih ponoči oziroma ob mraku in zori," je še dodala.

Na poplavljenih območjih ugodne razmere za razvoj komarjev

Različne vrste komarjev se sicer iz jajčec razvijejo na različne načine. Več domorodnih vrst jajčeca, ki so odporna proti suši, odlaga na zemljo ob reke in jezera. Ko se vodostaji rek in jezer dvignejo, kar se zgodi denimo ob obilnem deževju, ta voda preplavi jajčeca, nato pa se iz njih razvijejo ličinke, nato bube in nato odrasli komarji. Ličinke in bube so izključno vodna faza, zato je voda ključna za razvoj komarjev. "Sploh poleti se lahko zgodi, da se nekatere vrste komarjev iz jajčeca do odraslega komarja lahko razvijejo že v enem tednu. Tako lahko en teden po deževju sledi velik porast populacije komarjev, ko jih imamo kar naenkrat zelo veliko," je pojasnila Adam.

Sorodna novica Trilar: Tigraste komarje nespametno "gojimo" sami, v naravnem okolju jih ni

Druga skupina domorodnih komarjev pa jajčeca odlaga neposredno na stoječo vodno gladino. "Pri njih je razvoj nekoliko drugačen, saj jim ni treba čakati na dvig vodne gladine in se ličinke razvijejo takoj – komar jajčece odloži, sledi pa takoj razvoj v ličinko," pojasnjuje strokovnjakinja. Kot dodaja, po obilnem deževju in poplavah na številnih območjih po državi zastaja veliko vode, kar razmnoževanju teh vrst komarjev zelo koristi.

Tudi tri tujerodne vrste komarjev jajčeca odložijo ob rob vodne gladine, ampak po navadi ne odlagajo ob reke in jezera, ampak v manjša umetna stoječa vodna telesa oz. ob njihov rob. "Pri nas se tujerodne vrste večinoma razvijajo v kakšnih sodih z vodo, v podstavkih cvetličnih lončkov, zelo pogosto jih najdemo v vazah na pokopališčih, tako rekoč v katerem koli predmetu, ki lahko zadržuje vsaj minimalno količino vode. Ko nato pride dodatna voda, navadno ob deževju, pa jajčeca preplavi in začne se razvoj," je proces razložila biologinja.

Na ta način so invazivne vrste tudi razširile po svetu – iz Azije so namreč njihova jajčeca pripotovala v avtomobilskih gumah, ki so jih od tam razvažali po vsem svetu. Marsikje so nato gume skladiščili na prostem, ob prvem dežju pa se je v njih nato nabralo dovolj vode, da so se iz jajčec razvili komarji, ki so se nato začeli širiti po novih območjih.

Glede zaščite krožijo številni recepti in nasveti

Glede zaščite proti komarjem, ki veljajo za eno najbolj nadležnih živali, obstajajo številni nasveti in priporočila. "Veliko je pripravkov, tako da se mi zdi, da ima že skoraj vsak neki svoj recept, kako se boriti proti komarjem, vsak ima neko svojo domačo tehniko. Teh nasvetov je res zelo veliko, vseh nismo testirali," je pojasnila Katja Adam. Ob tem je povedala, da s sodelavci na terenu uporabljajo kar komercialne preparate.

"Poleg sredstev za zaščito priporočamo uporabo komarnikov, da komarjem preprečimo vstop v hišo ali stanovanje. Če se da, priporočamo tudi uporabo majic in hlač z dolgimi rokavi. Oblačila naj bodo tudi svetlejše barve, ker smo komarjem s tem manj opazni," svetuje. V boju proti invazivnim vrstam je ob tem zelo pomembno tudi, da poskrbimo, da v okolici hiš nimamo stoječe vode, posod ali sodov z vodo, ki bi stala več kot en teden. "Če pa imamo vodo denimo za zalivanje, ki stoji dalj časa, jo moramo pokriti, da se prepeči, da do vode pridejo komarji," je poudarila.

Dokler bodo komarji samo nadležni, se jih ne bo sistemsko zatiralo

Sistemskih ukrepov za zmanjševanje populacij komarjev pa medtem v Sloveniji še ni. "Strokovnjaki smo se skupaj odločili, da dokler bodo komarji samo nadležni, se jih ne bo zatiralo. Če se neko sredstvo pretirano uporablja, se namreč lahko zgodi, da se pri komarjih razvije tudi odpornost. In če bi nato prišlo do izbruha kakšne bolezni, ne bi imeli sredstev, s katerimi bi se lahko borili proti komarjem," je pojasnila Katja Adam.

Kot je dodala, strupene kemikalije tudi ne vplivajo zgolj na komarje, temveč tudi na druge žuželke. "Večinoma vplivajo na njihov živčni sistem in s tem pobijemo vse žuželke. Zaradi varovanja biotske raznovrstnosti smo se odločili, da se tega ne bo kar tako uporabljalo," je dejala. "Če pa bi se zgodil izbruh kakšne od bolezni, potem imamo določeno, katera sredstva bomo uporabljali in kako se bomo odzvali, na to smo pripravljeni," je zatrdila.

Na voljo so sicer tudi ukrepi, ki ne vključujejo uporabe strupov, ena od možnosti je vnašanje sterilnih neplodnih komarjev v populacijo. "Glede tega ukrepa interes obstaja, ampak bomo verjetno s tem nekoliko počakali, da vidimo, kakšni bodo rezultati v tujini. V nekaj državah EU-ja letos poteka testna aplikacija sterilnih komarjev. Glede na rezultate se bomo odločili, ali bomo to metodo uporabljali tudi mi. Za zdaj z rezultati še nismo seznanjeni," je dejala.

Ponekod v Sloveniji pa se uporablja sredstvo aquatain, ki na površini vode ustvari film, ki deluje na mehanski osnovi ter ličinkam in bubam preprečuje, da bi prišle do kisika in se zato v vodi zadušijo. "Aquatain ni biocid, zato se lahko uporablja in je v nekaterih občinah občanom na voljo tudi brezplačno," je pojasnila biologinja. "Mi smo pred nekaj leti poskusno sodelovali z obalnimi občinami in Občino Nova Gorica, kjer smo sredstvo testirali na jaških meteorne vode, ki so sicer idealni za razvoj komarjev. Ugotovili smo, da je sredstvo učinkovito, težava pa je, ker ga je treba po dežju ponovno aplicirati, saj zgornjo plast vode pri tem navadno odnese," je dodala.

Okužbe z virusi, ki jih prenašajo komarji, v Sloveniji zelo redke

Če v Sloveniji komarji predstavljajo predvsem zgolj nadlogo, pa so marsikje po svetu zaradi bolezni, ki jih prenašajo, tudi zelo nevarni. Posamezni izbruhi okužb se pojavljajo tudi po Evropi. V letu 2022 je bilo v državah Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora potrjenih 1133 primerov okužb z virusom Zahodnega Nila in tudi 92 smrti. Največ lokalnih okužb so imeli v Italiji, nekaj okužb pa tudi v preostalih treh slovenskih sosedah.

"V treh letih monitoringa virusa Zahodnega Nila v Sloveniji nismo zaznali niti pri komarjih niti pri ljudeh. Smo pa predhodno imeli nekaj bolnikov z virusom Zahodnega Nila, ampak šlo je za posamične primere, ne za obsežnejše izbruhe kot v nekaterih drugih evropskih državah," je pojasnila Katja Adam. V monitoringu so sicer slovenski strokovnjaki v preteklih treh letih pri komarjih našli dva virusa – usutu in sindbis. Izsledki analize letošnjih vzorcev medtem še niso znani.

"Ti virusi sicer večinoma širijo prek okuženih ptic na komarje, nato pa s komarjev znova na ptice. Naključni gostitelji so lahko tudi ljudje in konji. Ampak naključni gostitelji so tudi končni. Ker od okuženega človeka se tak virus dalje ne more širiti, niti na ljudi niti na komarje ali druge živali," je poudarila biologinja.