Ob neprijetnem tiščanju v žlički, želodcu ali za prsnico nekateri najprej pomislijo na srčni infarkt, a če se tovrstno nelagodje pojavi kmalu po obroku, spremlja pa ga še pekoč občutek v želodcu ali grlu, je bolj verjetno, da gre za refluks kisline oziroma zgago. 

Gre za zdravstveno stanje, katerega glavni znak je boleč ali pekoč občutek, ki izvira iz sredine prsnega koša ali zgornjega dela želodca. Od tam se lahko bolečina širi navzgor, navadno proti grlu ali celo proti čeljustim in rokam. Včasih ta občutek izgine zelo hitro, pri hudi ali dolgotrajni zgagi pa nas lahko spremlja več ur.

Kako pride do zgage? 

Da bi razumeli pojav zgage, moramo najprej poznati delovanje naših zgornjih prebavil. Ko torej grižljaj hrane v ustih prežvečimo in prepojimo s slino, ga pošljemo po požiralniku proti želodcu. Na vhodu v želodec ga pričaka mišica spodnja zapiralka požiralnika, ki opravlja vlogo vratarja: hrani odpre vrata, da vstopi v želodec, in jih nato hitro spet zapre, da se vsebina želodca, ki je že prepojena z želodčno kislino, ne more vrniti v požiralnik. 

Na prvo žogo bi torej morda rekli, da je želodčna kislina nekaj slabega za naša prebavila. A temu ni tako. Kislina v želodcu namreč pripomore k hitrejši in boljši prebavi beljakovin, nevtralizira škodljive patogene, ki vstopajo v telo s hrano in lahko povzročijo zastrupitev, pomaga pri sproščanju vitamina B12, pomaga pri ionizaciji mineralov in omogoča, da želodčna vsebina preide v tanko črevo in ne ostaja v želodcu dlje, kot je treba.

Želodec deluje optimalno v kislem okolju (pH vrednost želodčne kisline je od 1 do 2), medtem ko je pH požiralnika bolj nevtralen in praviloma znaša med 6,8 in 7,5. Če se torej mišica spodnja zapiralka preveč sprosti ali prepogosto odpira, ima želodčna kislina bolj kot ne prosto pot v požiralnik, kjer pride v stik s sluznico in povzroča vnetje. To stanje se imenuje refluks kisline in je vzrok za neprijeten občutek, splošno znan kot zgaga.

Zakaj sploh pride do zgage?

Tako, kot smo si različni ljudje, se razlikujejo tudi dejavniki, ki lahko sprožijo zgago ali poslabšajo njene simptome. A če vklopimo logično razmišljanje, se najbolj očitni razlogi za zgago ponujajo na dlani. Tako, kot je denimo koš enkrat preveč poln in začnejo smeti padati iz njega, tudi želodec lahko preveč napolnimo, mišica zapiralka se sprosti in kislina ima prosto pot v požiralnik. Podobno se zgodi, če je povečan pritisk na želodec, torej pri prekomerni telesni teži, pretesnih oblačilih in v času nosečnosti. 

Pri nekaterih se zgaga pojavi po uživanju večjih količin začinjene ali mastne hrane, kislih živil (agrumi, paradižnik), čokolade, kave, čebule in česna, pa tudi nekaterih zdravil (acetilsalicilna kislina, antidepresivi, narkotiki, nekatera pomirjevala in zdravila proti astmi). Na nastanek zgage lahko prav tako vplivajo še nezadostno žvečenje hrane, uživanje alkohola, gaziranih pijač in sokov, kajenje, pa tudi velika obremenjenost s stresom in ležanje takoj po obroku. 

Običajno so dovolj že majhne spremembe življenjskega sloga

Glede na zgoraj naštete najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek zgage je jasno, da je to neprijetno prebavno tegobo mogoče v veliki meri preprečiti že z nekaj precej enostavnimi spremembami življenjskega sloga. Recimo tako, da si namesto enega obilnega obroka privoščite več manjših, vsak grižljaj dobro prežvečite, stopite odvečne kilograme in se odpoveste alkoholu, kavi ter kajenju. Če sumite, da vam zgago povzroča določena hrana, je pametno voditi dnevnik prehranjevanja, saj boste ob pojavu zgage takoj vedeli, katero živilo (ali živila) je najbolje odstraniti s svojega jedilnika. 

Nasploh se je pametno izogibati preveč začinjeni, mastni in kisli hrani ter prebrati sestavo zdravil, ki jih morebiti jemljete. Po jedi si namesto počitka v postelji raje privoščite lahkoten sprehod, da spodbudite delovanje črevesja, prav tako je s sprehodom po prostoru oziroma prostorih pametno prekiniti tudi dolgotrajnejše sedenje (npr. pri delu v pisarni). Ko smo že pri dolgotrajnejšem sedenju: na pojav zgage lahko vpliva tudi sključena drža, zato velja paziti, da se držite pokonci, pa naj bo to med sedenjem ali hojo. Dodatno si lahko pomagate še z izogibanjem stresnim situacijam, pred spanjem pa podložite vzmetnico, da bo vzglavje postelje rahlo privzdignjeno.

Pomagajte si na naraven način

Seveda je jasno, da večine naštetih navad ni mogoče v vsakdan vpeljati takoj in v celoti, prav tako se jih včasih enostavno ni mogoče držati. V tovrstnih primerih so vam za blaženje zgage v lekarni brez recepta na voljo zdravila, ki jih imenujemo antacidi, ter antagonisti histaminskih receptorjev H2. Prvi hitro nevtralizirajo želodčno kislino, drugi pa zavrejo njeno izločanje in tako delujejo dlje časa.

Pri lajšanju zgage si lahko pomagate tudi z uživanjem naravne mineralne vode Donat. Donat je namreč bogat s hidrogenkarbonati, ki v obliki magnezijevih in kalcijevih soli delno nevtralizirajo želodčno kislino in takoj po pitju ublažijo neprijetno pekočo bolečino. Zaradi svoje edinstvene kombinacije magnezija in sulfatov Donat ob tem sprošča prebavila in pospešuje prebavo, s čimer prispeva k splošnemu zdravju in tako preprečuje tudi nastanek zgage.

Kdaj k zdravniku?

Najlažje se boste torej pred zgago ubranili z zdravim življenjskim slogom, uravnoteženo prehrano in skrbjo za prebavo. To seveda ne pomeni, da se ne smete kdaj pregrešiti, tudi občasna zgaga je povsem normalna in celo precej pogosta, a tudi hitro minljiva. V kolikor pa se ta prebavna tegoba pojavlja večkrat na teden in začne resno ovirati vaše vsakdanje življenje ter traja več kot tri dni v kosu, je bolje da obiščete zdravnika. 

V tem primeru gre morda za gastroezofagealno refluksno bolezen ali GERB, sploh če se poleg pekoče bolečine v prsih soočate še s slabostjo, bruhanjem, vnetim žrelom, hripavostjo, bolečim in težkim požiranjem, slabim zadahom, kiselkastim okusom v ustih, zelenim, rumenim ali celo krvavim bruhanjem, težavami z dihanjem in hitrim razvojem zobne gnilobe. GERB namreč zahteva poseben način zdravljenja, terapijo pa mora predpisati zdravnik. Zdravniško pomoč je treba poiskati tudi, če po dvotedenskem zdravljenju z zdravili brez recepta ne opazite znakov izboljšanja.

Sponzorirana vsebina