Tatjana Bobnar je nekdanja generalna direktorica policije, ki jo je na čelo postavila Šarčeva vlada, Janševa vlada pa jo je po prihodu na oblast na hitro zamenjala. Kot priča je konec lanskega leta pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje vtikanje politike v policijo, opozorila, da je zaupanja v policijo med ljudmi vse manj. Kot razlog za to je navedla škodljive spremembe zakonodaje, ustrahovanja in kaznovanja ljudi na podlagi protiustavnih odlokov. Foto: BoBo
Tatjana Bobnar je nekdanja generalna direktorica policije, ki jo je na čelo postavila Šarčeva vlada, Janševa vlada pa jo je po prihodu na oblast na hitro zamenjala. Kot priča je konec lanskega leta pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje vtikanje politike v policijo, opozorila, da je zaupanja v policijo med ljudmi vse manj. Kot razlog za to je navedla škodljive spremembe zakonodaje, ustrahovanja in kaznovanja ljudi na podlagi protiustavnih odlokov. Foto: BoBo

Kandidatka za notranjo ministrico Tatjana Bobnar meni, da je zaupanje mnogo pomembnejša valuta od solzivca in vodnega topa. Če bo potrjena za ministrico, si bo prizadevala, da si ministrstvo za notranje zadeve in policija povrneta zaupanje javnosti.

"Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje instituciji moč in legitimnost delovanja," meni Tatjana Bobnar.

Ustrezna oprema in zakonodaja s pooblastili sta seveda pomembna in potrebna segmenta, je sporočila, vendar je prava moč v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju našega ravnanja kot zakonitega, sorazmernega, legitimnega, strpnega, poštenega in preudarnega.

Dodala je, da je pomembno zagotovilo za profesionalno delo policistov "seveda tudi spoštljiv in konstruktiven socialni dialog, za katerega si je in si bo vedno iskreno prizadevala".

Igor Papič je bil po doktoratu na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1998 na tej fakulteti izvoljen v naziv docenta ter leta 2009 rednega profesorja. Leta 2011 je postal prodekan za pedagoško dejavnost in leta 2013 dekan fakultete. Leta 2017 je bil izvoljen za 44. rektorja Univerze v Ljubljani kot eden najmlajših rektorjev v zgodovini univerze. Foto: BoBo
Igor Papič je bil po doktoratu na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1998 na tej fakulteti izvoljen v naziv docenta ter leta 2009 rednega profesorja. Leta 2011 je postal prodekan za pedagoško dejavnost in leta 2013 dekan fakultete. Leta 2017 je bil izvoljen za 44. rektorja Univerze v Ljubljani kot eden najmlajših rektorjev v zgodovini univerze. Foto: BoBo

Igor Papič: Znanstvenoraziskovalni zakon bo prioriteta

Kandidat za visokošolskega ministra Igor Papič je izrazil zadovoljstvo, da je področje visokega šolstva, znanosti in inovacij dobilo samostojen resor. "To je bila dolgoletna želja akademske skupnosti," pravi. Napoveduje, da bodo prve prioritete sprejetje vseh potrebnih podzakonskih aktov za polno izvajanje znanstvenoraziskovalnega zakona.

"Zagotovo so na področju znanstvenoraziskovalnega dela prve prioritete dokončanje oziroma sprejetje vseh potrebnih podzakonskih aktov, ki jih potrebujemo za polno izvajanje sprejetega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti," je dejal Papič.

Tudi v visokem šolstvu novo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije po njegovih besedah čaka podobna prenova zakonodaje, ampak "ta proces bo gotovo daljši". Med prioritetami je omenil še ponovno vzpostavitev socialnega dialoga, kar je po njegovem mnenju samoumevno.

V zvezi s sestavljanjem ožje ekipe je pojasnil, da gre za vzpostavitev ekipe na direktoratu za visoko šolstvo, direktoratu za znanost, pričakuje pa, da bodo imeli še tretji direktorat, ki bo pokrival področje inovacij.

Kot je dodal, ne gre samo za vzpostavitev samostojnega resorja na področju visokega šolstva in znanosti, ampak tudi za priključitev tretjega dela, se pravi razvoja tehnologij in inovacij. Papič je prepričan, da jim bo tako uspelo tudi veliko bolj učinkovito prenašati znanje iz akademskega prostora v vsakdanje življenje. "To je tudi osnovni pogoj za polno zgraditev t. i. družbe znanja," je poudaril.

O tem, kdaj bodo znana imena njegove ekipe, je povedal, da bo potrebna "določena energija" za samo razdružitev oz. za razdelitev velikega obstoječega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. "Ampak se bomo potrudili, da bomo čim prej polno operativni," je pripomnil.
Papič je privolil v ministrsko kandidaturo predvsem zaradi, kot pravi, priložnosti, da visoko šolstvo, znanost in inovacije postane samostojen resor. Prepričan je, da v obstoječi organizaciji povezava med akademsko in družbeno sfero oz. družbenim okoljem ni bila optimalna. "Zdaj, ko je to vzpostavljeno, da dobimo še tretji del – razvoj tehnologij in inovacije, je to bil tudi zame poseben izziv in zato sem tudi sprejel to kandidaturo," je še pojasnil Papič.