Projekt SPOZNAJ podpira uvajanje načel odprte znanosti v slovenskem raziskovalnem prostoru

Včeraj je potekal prvi nacionalni dogodek projekta "SPOZNAJ - Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji", v okviru katerega bodo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in 20 slovenskih javnih raziskovalnih organizacij prilagodile svoje delovanje v skladu z načeli odprte znanosti. Na dogodku so konzorcijski partnerji skupaj z najpomembnejšimi deležniki začrtali smernice izvedbe nacionalne politike odprte znanosti. Gostje iz tujine pa so predstavili tudi nekatere uspešne tovrstne prakse v Evropskem raziskovalnem prostoru.

Dogodek sta z uvodnima nagovoroma otvorila dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo. Dr. Igor Papič je poudaril, da moramo biti pri uvajanju načel odprte znanosti izredno pazljivi. "Osnovni koncept, ki mu sledimo tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju, je, da smo odprti, kolikor je možno, po drugi strani pa tudi previdni. Tukaj gre za iskanje ravnovesja - da imamo mednarodno sodelovanje, hkrati pa smo previdni, da ne predajamo našega znanja na preveč lahek način drugim." Dr. Emilija Stojmenova Duh je povedala, da na Ministrstvu za digitalno preobrazbo podpirajo odprto znanost in se zavedajo, kako pomembna je. "Vemo pa tudi, koliko lahko digitalizacija prispeva k odprti znanosti - tako pri zbiranju, pri obdelavi kot pri deljenju podatkov. Tudi umetna inteligenca kot tehnologija ne more brez odprte znanosti, ker potrebuje podatke. Na ministrstvu si prizadevamo za brezplačno ponovno uporabo podatkov, s tem da, seveda, upoštevamo zaščito avtorskih pravic in ustrezno navajanje virov."

Maja letos je bila sprejeta Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba zahteva prilagoditve ne le od visokošolskih in raziskovalnih organizacij, ki prejemajo sofinanciranje iz javnih virov v višini 50 % ali več, pač pa tudi od Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) ter Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Dr. Špela Stres izARIS je v nadaljevanju predstavila aktivnosti, ki jih agencija izvaja za prilagoditev delovanja v skladu z načeli odprte znanosti. Med zadolžitvami so na primer tudi sofinanciranje občanske znanosti v javno sofinanciranih raziskavah in odprtega dostopa do člankov v naročniških revijah. Prav tako pa ARIS določa merila za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev za znanstvene publikacije in za raziskovalne podatke in druge rezultate raziskav.

K projektu SPOZNAJ so pristopile vse tri javne slovenske univerze, Univerza v Ljubljani, v Mariboru in na Primorskem. Veliko zanimanje za projekt pa izkazujejo tudi preostale tri članice Rektorske konference Republike Slovenije, Univerza v Novi Gorici, v Novem mestu in Nova univerza. Predsednik Rektorske konference Republike Slovenije in rektor Univerze v Ljubljani, dr. Gregor Majdič, je predstavil pogled Rektorske konference na implementacijo praks odprte znanosti v Sloveniji.

Projektu SPOZNAJ se je prav tako pridružilo kar 15 od 24 članov Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), veliko zanimanje za projekt pa izkazujejo tudi njeni preostali člani. Dr. Andrej Pančur, predstavnik KOsRIS in direktor Inštituta za novejšo zgodovino je predstavil, kakšen je pogled inštitutov na odprto znanost.

Vzporedno s projektom SPOZNAJ potekajo še druge komplementarne aktivnosti pod vodstvom Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), predvsem na področju nacionalne infrastrukture odprte znanosti ter občanske znanosti. Peter Sterle z MVZIje v nadaljevanju predstavil Akcijski načrt za odprto znanost, v okviru katerega je načrtovanih 71 aktivnostih. Do leta 2030 pa je za te aktivnosti namenjenih 16.793.600 EUR.

Mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, koordinatorke projekta SPOZNAJ, je podrobneje predstavil projekt, katerega cilj je vzpostavitev podpornih mehanizmov in orodij za implementacijo praks odprte znanosti na javnih raziskovalnih in visokošolskih zavodih, vključno z zaposlitvijo oseb z veščinami in kompetencami, ki bodo pomagale pri implementaciji praks odprte znanosti na svojih institucijah in širše. "Velik problem je, da se zdaj ta dela opravljajo bolj "ad hoc" - nimamo namreč podatkovnih skrbnikov, ki bi to delo opravljali profesionalno." Poudaril je tudi, da je odprta znanost sodelovalna znanost. "Ne smemo si dovoliti tekmovanja na področju znanstvene infrastrukture. Projekt SPOZNAJ vidim tudi kot platformo za dialog - tukaj namreč prihajajo v stik raziskovalci, raziskovalna skupnost, financerji in širša skupnost."

Mag. Dunja Legat iz Univerzitetne knjižnice Maribor je v nadaljevanju predstavila Slovensko skupnost odprte znanosti, ki je formalna mreža slovenskih raziskovalnih organizacij in infrastruktur s skupnim ciljem spodbujanja in podpore praksam odprte znanosti v Sloveniji. S svojo vlogo, nalogami in aktivnostmi predstavlja pomembno iniciativo za nacionalni oblak odprte znanosti. Prav te dni praznuje prvo obletnico svojega delovanja, k njej pa je do danes pristopilo že 32 partnerjev.

Uspešne prakse v Evropskem raziskovalnem okolju

Pomemben del dogodka so bile tudi predstavitve uspešnih praks uvajanja načel odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem okolju. Dr. Marta Teperek iz Nizozemskega raziskovalnega sveta (The Dutch Research Council) je na različnih primerih predstavila vlogo financerjev raziskav pri uvajanju načel odprte znanosti. Ti lahko namreč pomembno vplivajo na spremembo kulture, ki je še kako potrebna za uspešno izvajanje načel odprte znanosti.

Dr. Paul Ayris, izvršni direktor univerzitetne knjižnice University College London (UCL), je govoril o odprtem dostopu do znanstvenih publikacij in ohranjanju avtorskih pravic (ang. rights retention strategy) ter o tem, kaj lahko posamezne institucije naredijo, da pospešijo prehod v smer odprte dostopnosti. Poudaril je, da morajo avtorji in institucije obdržati avtorske pravice za vsebino svojega dela, saj jim to omogoča, da lahko svoja dela objavijo v vseh publikacijah, ki se jim zdijo primerne, in na tak način širše prispevajo k družbenemu napredku. Ohranjanje avtorskih pravic je tako pomemben segment, ki močno vpliva na vpeljavo načel odprte znanosti.

Tereza Kalová, koordinatorka programa podatkovnega skrbništva Univerze na Dunaju, je povedala, da na njihovi univerzi dajejo prednost razvoju storitev za upravljanje raziskovalnih podatkov (research data management). Vzpostavili so namreč mrežo strokovnih skrbnikov podatkov, ki nudijo pomembno podporo raziskovalcem pri upravljanju njihovih raziskovalnih podatkov. Oblikovali so tudi izobraževalni program za bodoče skrbnike podatkov, ki ga je pred kratkim zaključila prva generacija študentov.

Stanje na področju odprte znanosti v Nemčiji je predstavil dr. Jan Wöpking, generalni direktor German U15 - koalicije petnajstih vodilnih raziskovalnih univerz v Nemčiji. Tam je odprta znanost integrirana v sheme financiranja raziskav, prav tako Nemčija sodeluje z evropskimi institucijami na področju številnih strategij in politik za spodbujanje odprte znanosti v raziskovalnem prostoru. Se pa pri uvajanju načel odprte znanosti srečujejo tudi z različnimi izzivi - v povezavi z intelektualno lastnino, varstvom osebnih in občutljivih podatkov, infrastrukturo ...

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

O projektu SPOZNAJ:

V okviru projekta SPOZNAJ bodo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in 20 slovenskih javnih raziskovalnih organizacij prilagodile svoje delovanje v skladu z Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter praksami in načeli odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru. Odprta znanost obsega odprti dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija - NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.