"Verjamem, da je to, kar je bilo sprejeto včeraj – da se pri normirancih poviša meja, od katere bodo veljale davčne spremembe –, vendarle korak v pravo smer. Prepričan pa sem, kot je napovedal tudi državni sekretar, da bomo te spremembe nadaljevali," je po gostovanju državnega sekretarja na ministrstvu za finance Tilna Božiča na seji upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) povedal predsednik OZS-ja Blaž Cvar.

Vlada je v v ponedeljek potrjenem predlogu novele zakona o dohodnini mejo prihodkov, do katere se za samostojne podjetnike, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov, obdavčitev ne bo spremenila, zvišala s prvotno predvidenih 25.000 na 35.000 evrov. Ohranila pa je predlog za višjo obdavčitev dela dohodka od 35.000 do 100.000 evrov.

V OZS-ju so mnenja, da je v času energetske krize, ko se govori o državni pomoči gospodarstvu, neprimerno govoriti o kakršnem koli dvigu davčnih obremenitev. Predvsem naj bi bili na udaru rokodelski poklici, ki že zdaj izumirajo. Če se bodo odločili za drug sistem obdavčitve, bo to zanje pomenilo administrativno obremenitev, lahko pa bi se celo povečala siva ekonomija.

"Tega si nikakor ne želimo," je poudaril Cvar in dodal, da delijo mnenje ministrstva, da obstaja del normirancev, ki so zaradi nizkih stroškov neprimerno obdavčeni, a ocenjujejo, da je treba za določene poklice ohraniti ugodnejši sistem. Tako so predlagali različno obravnavo po dejavnostih.

Direktor OZS-ja Danijel Lamperger je na seji upravnega odbora ocenil, da pričakovanja, da se bo z manj ugodno obdavčitvijo nekatere dejavnosti spravilo nazaj v redna delovna razmerja, niso realna.

Vodja sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS-ja Bogdan Oblak je poudaril, da je to, da normiranci nimajo plače, regresa za letni dopust, plačane bolniške odsotnosti, nadomestila za prevoz na delo, zanje dovolj veliko tveganje, da odtehta morda boljšo obravnavo pri socialnih transferjih. Menil je, da lahko prevelika davčna obremenitev vodi do tega, da ljudje ne bodo želeli več plačevati davka.

Vodja sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS-ju Jernej Bortolato je povedal, da je najpomembnejša stvar vključenosti v ta sistem, da se ne ukvarjajo z birokracijo, to pa da je spodbudno tudi za mlade. Meni, da bi bila najprimernejša meja dohodkov, da bi veljal obstoječi sistem 50.000 evrov, kar je tudi meja za vstop v sistem davka na dodano vrednost, ter da bi lahko za domače umetnosti obrti veljal en sistem obdavčitve po normiranih odhodkih, za preostale pa drugi.

V OZS-ju so po Cvarovih besedah sicer zadovoljni s tem, da je znova vzpostavljen socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), tudi na delovnih skupinah, in napovedujejo, da bodo podali svoje predloge glede sprememb v okviru davčne reforme.

Finančno ministrstvo (še) nima zamisli, kako bi spremenili sistem normirancev

Božič je v izjavi po odhodu s seje upravnega odbora OZS-ja povedal, da si veliko obetajo od sodelovanja OZS-ja pri pripravi rešitev v okviru reforme. Članom upravnega odbora zbornice je pojasnjeval razloge za nameravane spremembe.

Kot je dejal, se je v sistemu normirancev, s katerim se je želelo administrativno razbremeniti zavezance, pri nekaterih tipih zavezancev, ki imajo nižje stroške, npr. v storitvah IT-ja, izobraževanja, svetovanja, pokazalo, da jih vodi želja po optimiziranju davčnih bremen.

Hkrati jim ta sistem omogoča prenizko zavarovanje dohodka, kar se lahko pokaže kot težava npr. pri dolgotrajni bolniški odsotnosti in upokojitvi, ter upravičenost do nesorazmerno visokih socialnih transferjev, npr. v primerjavi s prejemniki minimalne plače, je dodal.

Po Božičevih besedah je t. i. polnih espejev, ki imajo do 35.000 evrov dohodka, približno dve tretjini od približno 35.000, torej približno 23.000.

Državni sekretar sicer ne deli bojazni, da bi se lahko zaradi sprememb pojavilo več dela na črno oz. sive ekonomije. Na področjih, na katerih delujejo člani OZS-ja, bodo po njegovih pričakovanjih nekateri prešli na sistem obračuna davka po dejanskih stroških, za delovanje na nekaterih drugih področjih, kot so intelektualne storitve, pa bo po njegovem mnenju tudi spremenjen sistem, v primerjavi z drugimi državami, tako ugoden, da bodo v njem ostali.

Na ministrstvu zamisli, kako bi sistem normirancev še spremenili z davčno reformo, trenutno še nimajo, je povedal Božič, je pa dodal, da bodo v okviru razprave o konceptu to temo odprli in če bodo rešitve OZS-ja dobre, jih bodo podprli.