Bo ministrica prepovedala popoldansko delo zdravnikov? Njen odgovor mnogih ne bo razveselil

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na izredni seji skupščine ZZZS članom predstavila aktivnosti ministrstva za izboljšanje dostopnosti do zdravnika. Ob ukrepih, ki jih uvaja nedavna vladna uredba, na ministrstvu med drugim načrtujejo prenovo glavarinskih količnikov in spremembo sistemske zakonodaje še v letošnjem letu.

Kaj to pomeni?

Na ministrstvu se po besedah ministrice trudijo, da bi bil sistem glavarinskih količnikov prenovljen do 1. julija. Nove glavarinske količnike so že izračunali na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki prikazujejo, kako "zahteven" je posamezen pacient. Pri izračunih so med drugim ugotovili precejšnje razlike glede na spol. Odprto pa za zdaj ostaja vprašanje, kakšen delež bodo na novo izračunani količniki zavzeli v plačnem modelu, je pojasnila ministrica.

O popoldanskem delu zdravnikov

Predsednika skupščine ZZZS Draga Delaluta je zanimalo, kakšni so načrti ministrstva glede tako imenovanega popoldanskega dela zdravnikov izven matičnih ustanov. Ministrica je odgovorila, da popoldanskega dela zdravnikov trenutno nikakor ne namerava prepovedati, saj da bi za paciente pomenilo zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev.

"Sistemski ukrep tak ne more biti. Temeljiti mora na podatkih, analizah in moramo premisliti vse pluse in minuse, preden gremo v spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti," je poudarila.

Tako se na ministrstvu trenutno držijo veljavnega zakona, ki pa je star, zato ga želijo spremeniti. Za prenovo zakona so že oblikovali delovno skupino. Ministrica upa, da bo prenovljen zakon sprejet do konca leta. Članica skupščine Irena Ilešič Čujovič, sicer predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je ob tem opozorila, da v omenjeno delovno skupino niso bili vključeni predstavniki sindikatov. Ob tem želijo na ministrstvu po besedah Prevolnik Ruplove "vsaj novelirati" tudi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Trenutno pripravljajo pregled sprememb, ki jih želijo vključiti v prenovljen zakon.

Čakalni termini in timi

Številni ukrepi in aktivnosti, ki jih je članom skupščine ZZZS predstavila ministrica, sicer izhajajo iz vladne uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto, ki jo je vlada sprejela 15. februarja. Med njimi je ministrica naštela uvedbo faktorja relativno čakajočih, s katerim želijo doseči, da bo na prvi prosti termin vabljen pacient, ki na neko storitev traja najdlje.

Z uredbo so za letošnje leto načrtovali tudi povečanje števila nekaterih timov - predvideli so denimo 28 novih timov za fizioterapijo, kjer je številni čakajo nedopustno dolgo. Obseg povečanja so pripravili na podlagi informacij iz zdravstvenih zavodov, ki so ministrstvu vnaprej poročali, v katerih dejavnostih imajo na voljo dovolj kadra za povečanje števila timov.

Finančna stimulacija zaposlenih

Hkrati je ministrstvo po njenih besedah nedavno izdalo sklep, ki javnim zdravstvenim ustanovam daje večjo avtonomnost, saj jim omogoča, da oblikujejo tako imenovane nacionalne prioritetne programe, v njih pa združijo zdravstvene storitve, na katere pacienti čakajo nedopustno dolgo. Tako lahko denimo vodstva bolnišnic finančno stimulirajo zaposlene, da v čim večji meri izvajajo te zdravstvene storitve.

Učinke vseh ukrepov, ki jih je prinesla uredba, bodo spremljali mesečno, je napovedala ministrica.

Člani skupščine so s 40 glasovi za in nobenim proti soglasno potrdili tri sklepe. S prvim so ZZZS naložili, naj tekoče spremlja izvajanje ukrepov za povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev ter skrajševanje čakalnih dob in njihovih učinkov ter o tem redno poroča skupščini. Z drugim sklepom so člani skupščine pozvali k povečanju števila finančnih in strokovnih nadzorov, zlasti na področjih, kjer so zaznane največje težave z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in nedopustno dolgimi čakalnimi dobami.

S tretjim sklepom je skupščina ministrstvo za zdravje pozvala, da v spremembi zakonodaje naslovi problematiko dostopnosti do zdravstvenih storitev in nedopustno dolgih čakalnih dob, vključno s problematiko opravljanja dela pri drugem delodajalcu pri zaposlenih pri javnih izvajalcih, ter v pripravo zakonodaje vključi socialne partnerje in predstavnike organov ZZZS.

Tudi o vozniških dovoljenjih invalidov

Ob tem je skupščina s 37 glasovi za in nobenim proti sprejela tudi sklep, s katerim od vlade zahteva, da za invalide nemudoma uredi podaljšanje veljavnosti vozniških izpitov ali možnost zdravniškega pregleda, ki je sicer potreben za podaljšanje veljavnosti. Več članov skupščine je namreč v razpravi opozorilo, da ambulanta za voznike s posebnimi potrebami v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča deluje v omejenem obsegu in tako ne obravnava posameznikov, starih od 18 do 65 let.

Ministrica je odgovorila, da bi po vladnem odloku o opravljanju zdravniške službe v času stavke ambulanta za voznike s posebnimi potrebami morala delovati neomejeno. Dejala je, da so na ministrstvu v stikih z URI Soča in si prizadevajo, da bi preglede začeli čim prej izvajati.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol