Lan Črešnik iz Osnovne šole Brezno-Podvelka, Luka Majcen, ŠC Ptuj - šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, in Domen Arsov iz Gimnazije Bežigrad so državni prvaki 6. državnega tekmovanja iz finančne pismenosti, ki ga je v petek, 12. maja, organiziralo uredništvo Mojih financ.
Vtisi: Državni prvaki in naj mentorice
Rezultati: Državno tekmovanje iz finančne pismenosti 2023
Obisk: Kaj se skriva v finančnem laboratoriju?
Udeležencem tekmovanja smo po koncu tekmovalnega dela pripravili spremljevalni program. Med drugim so vsi srednješolci obiskali Finančni laboratorij - FinLab, ki so ga na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani odprli marca 2023 in omogoča izkustveno učenje v sodobno opremljeni eksperimentalni finančni učilnici.
Finančni laboratorij omogoča raziskave na področju kognitivnih znanosti (filozofije, psihologije, računalništva, družbenih ved, nevroznanosti) v povezavi s finančnimi informacijami in finančnimi sistemi, sprejemanje odločitev v povezavi s financami in vodenjem. Omogoča tudi raziskave na področju možnih sprememb finančnih sistemov.
Interaktivna delavnica: Ste direktor podjetja in iščete računovodjo. Kakšno plačo mu boste ponudili za redno zaposlitev?
Najstniki so na delavnici o študentskem delu iskali odgovore na vprašanja, ki jih neposredno zadevajo pri opravljanju počitniškega dela. Iskali so odgovore na to, kakšne so starostne in statusne omejitve za opravljanje študentskega dela. Skupaj z Vesno Miloševič Zupančič, strokovno vodjo e-Študentskega Servisa, so se pogovarjali o tem, kaj je to dohodnina in kakšne dohodninske olajšave poznamo.
Poleg tega so najstniki raziskovali, kakšna je razlika med neto in bruto plačilom ter kakšne so urne postavke, od minimalne uzakonjene postavke pa do tistih najvišjih za najbolj iskane kadre. Dotaknili pa so se tudi povračila stroškov za prehrano in prevoz ter možnosti znižanja davčne osnove na tej podlagi.
Poleg tega so najstniki raziskovali, kakšna je razlika med neto in bruto plačilom, kakšne so urne postavke, od minimalne uzakonjene postavke pa do tistih najvišjih za najbolj iskane kadre. Dotaknili pa smo se tudi povračila stroškov za prehrano in prevoz ter možnosti znižanja davčne osnove iz tega naslova.
Investiranje: ESG in umetna inteligenca
Na dogodku smo odprli dve aktualni temi – trajnostno vlaganje (ESG –Environmental, Social and Governance ali po slovensko okoljsko, družbeno in korporativno upravljanje – ODU) in umetna inteligenca. Aleš Grbić, upravljavec premoženja pri Savi Infondu, je med drugim povedal, da je najpomembnejše, da mladi vložijo precej časa in truda v poglobljeno razumevanje temeljne analize in vrednotenja podjetij, kar je temelj za lažje razumevanje finančnih trgov. »Tako boste tudi lažje razumeli ESG in umetno inteligenco ter ju obrnili v svojo korist,« je povedal.
Umetna inteligenca bo imela velik vpliv na vlaganje. Bomo kar nenadoma lahko vsi dosegali izjemne donose ter obogateli in vedeli, kdaj bodo upadi in kdaj vzponi? »Umetna inteligenca je lahko super pomočnik, ne more pa prevzeti našega dela, ker je pomembno, kako in kakšna vprašanja postavljaš, še vedno pa je treba biti zelo kritičen do podatkov, ki jih dobimo,« je opozoril Vid Pajič, direktor analiz pri Triglavu Skladih. »Pomembno je omeniti tudi, da so vse večje banke prepovedale uporabo ChatGPT z namenom, da ne bi posredoval podatkov občutljive narave. Eno glavnih tveganj je tudi, kaj se s temi podatki v ozadju tudi v resnici dogaja,« je dodal Žiga Žibert, upravljavec premoženja pri NLB Skladih.
Prevare – katere najpogosteje zaznavajo banke in zavarovalnice?
»V zadnjem času je precej več poskusov spletnih prevar, predvsem tako imenovanega ribarjenja,« je mladim povedal Aleš Ritonja, vodja oddelka za preprečevanje prevar v Novi kreditni banki Maribor in član Delovne skupine za preprečevanje prevar pri plačilih pri Združenju bank Slovenije. Prevarantskim sporočilom je skupno predvsem to, da poskušajo posnemati grafično podobo banke ali druge ustanove z veliko uporabniki, obenem pa vsebujejo poziv, da je treba nekaj nujno urediti in klikniti povezavo na lažno spletno stran, kjer od prejemnika zahtevajo občutljive podatke, kot so gesla za vstop v spletno ali mobilno banko, podatki o plačilnih karticah in bančnih računih in podobno.
»Pomembno je vedeti, da banka od strank ne bo nikoli zahtevala, da vnesejo prijavne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS-sporočil. To je lahko prvo opozorilo, da gre za prevaro. Zato naj prejemniki ne klikajo na povezave v sumljivih sporočilih,« svetuje.
Marina Jozić iz EOS KSI je opozorila tudi na sporočila Pošte Slovenije in druge ponudnike, kot je DHL, ki so v sporočilih zahtevali določene podatke. »Ko govorimo o spletnem nakupovanju, je tudi mlade pomembno opomniti na previdnost pri naročanju v spletnih trgovinah, saj se je dogajalo in se še, da mladi naročijo izdelke, plačajo in na koncu izdelka ne dobijo,« je dodala.
Prvi nasvet pri prevarah je preventiva. Kaj pa storiti, če se nam prevara zgodi? »Zagotovo ima danes vsaj eden med svojimi elektronskimi sporočili vsaj eno prevarantsko sporočilo. Če je z vašega računa odšla določena vsota denarja, morate o tem obvestiti banko. Banka ima vzvode in lahko v nekaterih primerih povrne denar oziroma ga dobi nazaj, blokira kartice in podobno. Tudi če je povračilo denarja majhno, je treba o tem obvestiti tudi policijo,« je povedal Matjaž Bernik, izvršni direktor Delavske hranilnice. Sogovorniki pa so omenili tudi spletno stran SI-CERT, nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost.
Na dogodku smo se dotaknili še zavarovalniških prevar, o katerih govorimo, ko posameznik za to, da bi prejel zavarovalnino ali odškodnino, zavarovalnici posreduje neresnične ali napačne informacije, namerno poškoduje ali uničuje stvari, predloži lažne dokumente ali sklene zavarovanje po škodnem dogodku.
»V zadnjih dveh letih smo vsako leto obravnavali več kot 1.500 sumov zavarovalniških prevar; v vsakem od obeh let smo sume potrdili v več kot 850 primerih. Glavna posledica je, da zaradi prevar vsi zavarovanci plačujemo višje premije,« so nam povedali na Zavarovalnici Triglav.
Klemen Radetič, strokovni vodja za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar v Zavarovalnici Triglav, je mladim povedal, da največ zavarovalniških prevar odkrijejo pri avtomobilskih zavarovanjih. Kako pa zavarovalnice odkrivajo in raziskujejo zavarovalniške prevare?
»Sume prevar zaznavamo različno, največ obravnavanih sumov prevar sporočijo zaposleni ali pa jih zazna napredni IT-sistem. Ko zaznamo sum, opravimo preiskavo primera, ki lahko vključuje oglede, pogovore, pridobitev dokumentacije ali druge operativne aktivnosti. Na področju odkrivanja in preprečevanja prevar so pri nas zaposleni izurjeni in izkušeni preiskovalci. V boju proti prevaram pa se dejavno povezujemo tudi z drugimi zavarovalnicami in pristojnimi državnimi organi,« pojasni Radetič.
Večina zavarovancev se ne zaveda, da gre pri zavarovalniških goljufijah za kazniva dejanja. »Poenostavljeno povedano, je za lažno navajanje podatkov ali škodnega dogodka zagrožena kazen do leta dni zapora. Če zavarovalnica na podlagi lažnivega delovanja izplača zavarovalnino, pa je zagrožena kazen do treh let zapora,« je med drugim udeležencem še povedal Radetič.
