Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane "tradicionalne" stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno?

Ali je mogoče pričakovati, da bodo na evropskih volitvah desnosredinske stranke gladko pometle s konkurenco na levi sredini? Če bi sodili po trenutnih javnomnenjskih raziskavah, je sklep, da bo desna sredina popolnoma nadigrala konkurenco z leve, utemeljen, a popolnega poloma na vladni levici ne gre nujno pričakovati, meni direktor in partner v družbi Valicon Andraž Zorko: "Desni pol ima omejeno število glasov in se bo izjemno potrudil, da volivci levo od sredine ne bodo prišli množično na volišča. Prizadevanja za dvig volilne udeležbe jim ne ustrezajo. Njihova zmaga bo višja in bolj prepričljiva, če bo manj volivcev prišlo na volišča. Njihova agenda bo torej odvrniti od volitev tiste volivce, ki niso njihovi, oziroma jim volitve kar se da priskutiti."

Bodo spet mladi dvignili volilno udeležbo?

A pričakovanje pred letošnjimi evropskimi volitvami je, da se bo udeležba dvignila – predvsem zaradi nove mlajše generacije, ki je veliko bolj dovzetna od svojih mladih predhodnikov. "Evropske volitve res ne involvirajo volivcev na način kot državnozborske, kar pomeni, da v glavnem pridejo le najzvestejši volivci strank podpret svojo izbiro. Zato je rezultat zmeraj drugačen kot na državnozborskih."

Evrobarometer sicer napoveduje za Slovenijo 57-odstotno udeležbo, kar je po Zorkovem mnenju pretirana napoved, saj do zdaj udeležba na evropskih volitvah pri nas še ni nikoli dosegla 30 odstotkov. "Toda če uporabimo to isto napoved izpred petih let in pogledamo, kakšna je bila dejansko udeležba, pridemo do količnika, s katerim lahko ocenimo, da bo udeležba višja – ocenjujem, da je lahko zgornja meja pri 35 odstotkih."

Vladna stran bije bitko s SDS-om prek Fidesa

Vladne stranke imajo veliko težav zaradi afer in notranjih sporov, zato se zastavlja vprašanje, ali bodo evropske volitve tudi test priljubljenosti vlade? Zorko odgovarja, da se bo brez dvoma pokazalo, koliko je resnično iskrenih podpornikov Gibanja Svoboda, ki je na parlamentarnih volitvah postrgala ne le glasove proti SDS-u in Janezu Janši, ampak tudi glasove nezadovoljstva zaradi covidnih ukrepov.

Danes vlado Roberta Goloba podpira manj kot tretjina, a hkrati je precejšen del javnosti na njeni strani v primeru zdravniške stavke, ki ima po Zorkovem mnenju politični predznak. "Mislim, da sindikata Fides ne gre enačiti z zdravniki. Vse bolj očitno je, da gre za politično stavko. Ni veliko naključij, kdaj stavka Fides – takrat, ko na oblasti ni Janez Janša. Enako velja za nekatere druge sindikate, ki organizirajo stavko prav takrat, ko je na oblasti Janša."

Direktor Valicona tako meni, da gre v pomembni meri za obračun vlade s političnimi nasprotniki: "Pri nas so pač mnogi sindikati politično opredeljeni, kar je bolj ali manj jasno. To, kar zdaj gledamo, je na neki način obračun vlade s SDS-om skozi 'proxi', ki je v tem primeru sindikat Fides. V tem trenutku je videti, da vlada zmaguje. Stavka se vleče, pritožb je manj, kot smo pričakovali."

Zdravniška stran izgublja naklonjenost javnosti predvsem zato, ker Fides v svojih zahtevah izpostavlja dvig plač, a hkrati se lahko javno mnenje obrne tudi proti vladi, ugotavljajo sogovorniki v podkastu Umetnost možnega, če bo stavka trajala predolgo, saj je vlada tista, ki mora najti rešitev in zagotoviti normalno delovanje zdravstvenega sistema.