Geografija volilnih izidov

FOTO: Pirc Musarjeva in Logar v boju med urbanim in ruralnim, a najbolj zanimiv je Prebilič

S.R.
25. 10. 2022, 13.26
Deli članek:

Z vidika geografske razporeditve glasov na letošnjih predsedniških volitvah je bržkone najbolj zanimiv primer kočevskega župana Vladimirja Prebiliča, sicer pa volilni izidi odražajo politično profiliranost kandidatov.

Primož Lavre
Nataša Pirc Musar in Anže Logar po objavi rezultatov prvega kroga.

Ob 51,07-odstotni volilni udeležbi na nedeljskih predsedniških volitvah, ki se jih je glede na podatke Državne volilne komisije udeležilo 865.366 volivk in volivcev, sta se v drugi krog uvrstila »neodvisni« Anže Logar in nestrankarska Nataša Pirc Musar s 33,96 oziroma 26,86 ostotka glasov. Kot je že znano, se je s 15,40 odstotka na tretje mesto uvrstil Milan Brglez, ki mu je z 10,66 odstotka sledil Vladimir Prebilič. Sabina Senčar jih je prejela 5,96 odstotka, Janez Cigler Kralj 4,35 odstotka, na rep lestvice pa se je z 2,8 odstotka uvrstil Miha Kordiš. Volitve tako glede na napovedi anket niso postregle s pretiranim presenečenjem, pa se morda presenečenje skriva v geografski razporeditvi glasov? Večjih presenečenj ni, je pa nekaj zanimivosti, kažejo podatki, ki jih je zbral in na Twitterju objavil Jernej Tiran z geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

Kar zadeva splošna opažanja, nam je Tiran pojasnil, da je na volitvah kandidiralo kar nekaj strankarsko profiliranih kandidatov, čemur so sledili tudi volilni izidi, ki se v dobršni meri ujemajo z geografsko politično orientiranostjo. Prav tako je iz podatkov razvidna delitev med urbanim okoljem in podeželjem, ki se po navedbah Tirana prav tako razmeroma dobro ujema z razporeditvijo glasov na aprilskih parlamentarnih volitvah.

Prebilič z nezgrajeno volilno bazo

Twitter/Jernej Tiran
Vladimir Prebilič je bil geografski fenomen letošnjih volitev.

Kot je sicer izpostavil, je »geografsko najbolj zanimiv primer predsedniških volitev podpora Vladimirju Prebiliču.« Slednji je po njegovih navedbah šolski primer »učinka poznanstva in sosedstva (friends-and-neighbors effect).« Kot župan Kočevja je v volilnem okraju Kočevje zabeležil celo 64,90-odstotno podporo. Tam je tako slavil prepričljivo, medtem ko se je na vzhodu države odrezal precej slabše. Po navedbah Tirana to razkriva tudi njegovo nezgrajeno volilno bazo. »Močno podporo ima v domačem Kočevju, nekoliko še seže na sosednje ribniško območje, dlje pa njegova podpora usahne.« To jasno kaže, da na državnem nivoju še ni dovolj prepoznaven, pri takih kandidatih pa je očitno, da ga bolj močno podprejo v lokalnem okolju. Učinek poznanstva in sosedstva je po navedbah Tirana že dlje časa znan pojav, ki je bolj ali manj obratno sorazmeren s širšo prepoznavnostjo kandidata. Opomnil je na primer Boruta Pahorja, ki je sicer z Goriškega, a je na preteklih volitvah »pokril praktično celoten teritorij,« na Goriškem je beležil celo manjšo podporo kot na oddaljenem Goričkem. Marjan Šarec, ki se je na zadnjih volitvah znašel v finalu s Pahorjem, je s tega vidika nekje vmes: na območju Kamnika, kjer je deloval kot župan, je še vedno beležil izrazito močno podporo, manj pa v drugih delih države.

Boj med urbanim in ruralnim

Twitter/Jernej Tiran
Logar je večjo podporo zabeležil na podeželju in na vzhodu države.

Kar zadeva Anžeta Logarja, ki je v prvem krogu prejel najvišjo podporo, se ta, kljub temu, da se predstavlja kot neodvisen kandidat, »skoraj do potankosti ujema s SDS-ovo na aprilskih volitvah v DZ, ki je bila večja na vzhodu in podeželju.« Z vidika razmerij med urbanimi območji in podeželjem, je druga plat kovanca Pirc Musarjeva. Največ glasov je prejela v pretežno levih in bolj urbanih okrajih, v 23 okrajih je tudi zmagala. Kot je opozoril Tiran, je tudi v primeru Pirc Musarjeve razporeditev glasov »zelo podobna tisti od Gibanja Svoboda na volitvah v DZ 2022, čeprav ni bila njihova kandidatka.« Podobna je bila slika pri Brglezu, ki je prav tako največ glasov pobral v bolj »levih in urbanih okrajih, zlasti na Primorskem.« Čeprav gre za člana SD, rezultati kažejo, da »njegova podpora bistveno bolj korelira s podporo Gibanju Svoboda.« To pripisuje dejstvu, da so na volitvah v DZ 2022 na listi SD kandidirali nekateri lokalno prepoznavni kandidati, glasovi za njih pa se niso avtomatično »prelili« k Brglezu.

Twitter/Jernej Tiran
Nataša Pirc Musar je več glasov prejela v pretežno levih in bolj urbanih okrajih.

Preostala trojica

V primeru Senčarjeve, rezultat katere gre primerjati s podporo stranki Resnica na zadnjih parlamentarnih volitvah, je Tiran izpostavil, da preseneča zlasti velika podpora v slovenski Istri (na predsedniških volitvah 2017 je bil tam zelo uspešen Boris Popovič), pri čemer je nadpovprečno število glasov prejela še na Gorenjskem in Štajerskem. Cigler Kralj, ki so ga podprli zlasti na Koroškem, od koder prihaja, za razliko od Logarja ni imel stabilne podpore »strankinih privržencev, umanjkala mu je zlasti v mestih.« Svoje koroško poreklo je sicer po besedah Tirana izpostavil tudi v volilni kampanji, zato tamkajšnja podpora ne preseneča. Medtem je iz razporeditve glasov, ki jih je za svojo kandidaturo prejel kandidat Levice Kordiš in ki je imel nekoliko višjo podporo v domači Škofji Loki, razviden skoraj identičen »prostorski vzorec kot tisti od Levice na parlamentarnih volitvah - večja podpora v mestnih središčih in na Primorskem,« je zaključil Tiran.

Twitter/Jernej Tiran
Brglez je največ glasov prejel v bolj levih in urbanih okrajih, zlasti na Primorskem.

Twitter/Jernej Tiran
Sabina Senčar je večjo podporo zabeležila v slovenski Istri ter v delih Gorenjske in Štajerske.

Twitter/Jernej Tiran
Janez Cigler Kralj je največ glasov dobil na rodnem Koroškem.

Twitter/Jernej Tiran
Geografska razporeditev Kordiševih glasov. Največ podpore je imel v domači Škofji Loki.