"V trenutnih negotovih razmerah mora fiskalna politika ohraniti fleksibilnost za hitro delovanje, zagotoviti učinkovite ukrepe za omejevanje posledic draginje, a hkrati preprečiti, da bi povzročala dodatne inflacijske pritiske in ogrozila srednjeročno vzdržnost javnega dolga. Predlog proračunov takšne usmeritve v določeni meri upošteva, vendar s številnimi pomanjkljivostmi in tveganji," ugotavlja fiskalni svet.
"Najpomembnejša tveganja so povezana z (i) morebitno neučinkovito in premalo usmerjeno porabo obsežnih sredstev, rezerviranih za omejevanje posledic draginje, (ii) dodatnim povečanjem plač v javnem sektorju zaradi pritiskov posameznih poklicnih skupin, (iii) povečanjem socialnih nadomestil nad tistim, določenim z zakonodajo, ter (iv) neučinkovito izvedbo investicijskih načrtov. Realizacija teh tveganj bi prispevala k daljšemu vztrajanju visoke inflacije, poslabšanju strukturnega položaja javnih financ in posledično percepcije na finančnih trgih," po pregledu proračunov za prihodnje leto in leto 2024 opozarja fiskalni svet.
Primanjkljaj sektorja država naj bi v letu 2023 po predlogu proračunov dosegel -5,0 % BDP, brez upoštevanja enkratnih dejavnikov pa -2,4 % BDP. Na podobni ravni naj bi bil tudi v letu 2024. Dolg sektorja država naj bi se do konca leta 2024 znižal na 70 % BDP in bo tako ostal višji kot v obdobju pred začetkom epidemije.
Fiskalni svet sicer meni, da je zelo verjetno, da bodo odhodki letos nižji od načrtovanih, v načrtovanih proračunih pa so "projekcije rasti številnih kategorij odhodkov podcenjene".
Ena od ključnih nevarnosti je podcenjevanje rasti porabe v 2024, po oceni fiskalnega sveta se ponavlja zloraba fleksibilnosti, ki jo omogoča instrument izjemnih okoliščin. V primeru dodatnega spodbujanja povpraševanja bi fiskalna politika delovala "v nasprotju s trenutnimi prizadevanji denarne politike za umiritev inflacije in tudi nasprotno lastnim prizadevanjem za omejevanje posledic draginje".
dezurni@styria-media.si
