Henrik VIII., ki je na angleškem prestolu sedel od leta 1509 pa vse do smrti leta 1547, je marginalije pustil v izvodu knjige Psalmi in molitve, ki jo je leta 1544 iz latinščine prevedla njegova šesta in zadnja žena, Katherine Parr. Vsa ta leta pozneje jih je prva opazila Micheline White, profesorica na univerzi Carleton v Kanadi. Zaznamke je, kot je povedala za CNN, odkrila po naključju in "popolnoma nepričakovano" – da gre za Henrikovo roko, pa je vedela na podlagi svoji predhodnih študij vladarja. "Bila sem popolnoma osupla," priznava. "Sploh nisem vedela, da so v tej knjigi kakšni zaznamki."

Manikule in trilisti
Henrik je v knjigi pustil dva tipa prepoznavnih zaznamkov. Prvi tip, ki ga stroka imenuje manikula, je sličica roke z iztegnjenim kazalcem, ki kaže na mesto v besedilu, na katerega hoče bralec opozoriti. Drugi tip zaznamka je trilist, kar pomeni tri pike in vijugo.

Odkrite marginalije je profesorica nato primerjala z drugimi knjižnimi zaznamki, za katere z gotovostjo vemo, da so bili Henrikovi; precej prepričana je, da je dodatke v Psalme in molitve narisala ista roka. Ujemajo se po velikosti, obliki in slogu, vključno s tem, da silhueto roke v manikuli krasi prepoznavna manšeta.

Strah pred Božjo kaznijo?
Katherine Parr je knjigo, ki jo danes hranijo v Wormsleyjevi knjižnici v Stokenchurchu, možu poklonila v dar. Natisnjena je bila leta 1544, v njej pa so zbrane "molitve za pokoro, modrost, uničenje sovražnikov ter za kralja in njegovo vojsko", kot je pojasnila profesorica. "Zelo očitno je, da so mu med branjem po glavi rojile čisto določene misli," ugotavlja. Ob robovih štirih psalmov je skupaj naštela kar 14 rokopisnih zaznamkov.

Zgodovina seveda uči, da je Henrik VIII. pretrgal vezi s papežem in ustanovil Anglikansko cerkev, da se je lahko poročil s svojo drugo ženo, Anne Boleyn. Eden izmed označenih odlomkov v molitveniku pravi, da je pripovedovalec zaradi Božje kazni "slaboten", prav v tistem obdobju pa je bil slabega zdravja tudi Henrik sam. "Tukaj ga skrbi, da ga Bog kaznuje s telesno boleznijo," pojasnjuje profesorica White.

Diskretna sporočila dvorjanom
V tistem času je bilo Henrikovo kraljestvo tudi v vojni s Francijo, namen molitvenikov, ki so jih razdelili med izbrane dvorjane, pa je bil, na dvoru okrepiti podporo Henrikovi vojni misiji.

Kraljev osebni izvod knjige so najverjetneje v branje dobili njegovi najbližji sodelavci – to pomeni, da ni bila samo odraz njegovih osebnih misli, pač pa je imela tudi politično funkcijo.

"Mislim, da se trudi pokazati, kako vzoren je," je prepričana White v povezavi z marginalijami ob odlomkih, v katerih pripovedovalec Boga prosi, naj ga pripelje nazaj na pravo pot. "Očitno ga je res skrbelo. To je bilo že proti koncu njegove vladavine in brez dvoma je imel veliko razlogov za skrb."

Podrobno študijo o opisanih marginalijah je avtorica objavila v zborniku Renaissance Quarterly.