Hude stiske sultanov svinga
Londonski kvartet, ki je nastal davnega 1977, je čez noč združil več glasbenih slogov v najbolj uspešni britanski rock projekt osemdesetih.
Dire Straits so izdali šest studijskih albumov, izdali prvi album, ki je bil na CD-ju prodan v več kot milijon primerkih, skupno pa kar v 30 milijonih in ostaja na osmem mestu najbolje prodajanih albumov v Veliki Britaniji, z več kot 1100 tedni na domačih lestvicah pa so tudi na petem mestu vseh časov. Dire Straits so osvojili štiri nagrade Grammy, tri Brite, od tega dvakrat za najboljšo skupino, dve MTV Video Music nagradi in številne druge. Skupaj je skupina prodala več kot 120 milijonov glasbenih nosilcev, zaradi česar so eni najbolj prodajanih glasbenikov vseh časov.
Sever Anglije
Skupino sta ustanovila brata Mark in David Knopfler iz Newcastlea v Londonu 1977, skupaj s še dvema prijateljema John Illsleyem in Pickom Whitersom. Slednji je imel za sabo že 10 let bobnarske kariere, medtem ko je bil Mark Knopfler učitelj anglščine, Illsey študent, Markov brat David pa socialni delavec. Mark (ki bo letos dopolnil 74) in Whiters sta nekaj let pred tem že igrala skupaj v rock skupini Brewers Droop.
Novoustanovljena skupina si je nadela ime Cafe Racers, ime Dire Straits (hude stiske) pa je skoval Whitersov sostanovalec med eno od vaj. Leta 1977 so Dire Straits posneli pet demo skladb, med njimi tudi bodoči mega hit, Sultans of Swing, pa tudi Down to the Waterline. Po nastopu v Rock Gardenu 1977 so demo posnetek odnesli na založbo RCA, kjer pa so jih zavrnili. Zatem so se obrnili na DJ-ja Charliea Gilletta, voditelja oddaje Honky Tonk na BBC-ju, da bi jim svetoval, kako naprej, a je bil Sultans of Swing Gillettu tako všeč, da ga je kar vključil v svojo oddajo. Dva meseca pozneje so Dire Straits podpisalo pogodbo z divizijo Phonograma, Vertigo, kjer so oktobra in novembra posneli še šest demo skladb.
Dire Straits
Prvi album skupine z enakim imenom so posneli februarja 1978 v Nothing Hillu v Londonu. Album, ki ga je izdal Vertigo, je prišel pod roke skavtinji Warner Bros Records v New Yorku, Karin Berg, ki je ocenila, da je publika lačna take glasbe kot jo igra skupina, vse skladbe pa je Mark Knopfler napisal po dogodkih v svojem življenju in krajih, kjer je živel. 1978 so bili predskupina na turneji Talking Heads, album pa se je končno začel vzpenjati na britanskih lestvicah, konec leta pa so podpisali novo pogodbo z WB Records, ki je njihov prvi album izdala tudi v ZDA, kjer je bil celo bolj popularen kot doma v Angliji. Album je na koncu prišel med prvih 10 v vsaki evropski državi, v Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji pa je zlezel čisto na vrh.
Zato so se Dire Straits 1979 podali na ameriško turnejo, v 38 dneh so razprodali kar 51 koncertov, skladba Sultans of Swing pa je v prišla v Angliji na 4., v ZDA pa na 8. mesto. Na koncertu v Los Angelesu je bil nad njihovo predstavo Bob Dylan tako navdušen, da je Withersa in Marka Knopflerja povabil na svoj naslednji album, Slow Train Coming.
Decembra 1978 so se fantje spet podali v studio in junija 1979 je izšel drugi album Communique, na njem pa najdemo singla Lady Writer in Once Upon a Time in the West. A glasbeni slog se je začel spreminjati, z njim pa tudi postava.
Snemanje filmov za prepir
1980 je bila skupina nominirana za dva Grammyja, za najboljše novice in najboljši rock vokalni nastop. Istega leta poleti je začel nastajati še tretji album, ki sta ga skupaj producirala Mark Knopfler in Jimmy Iovine. Album Making Movies je izšel oktobra 1980. Med snemanjem sta se brata Knopfler večkrat sporekla in David je zato odšel še pred koncem snemanja in začel svojo solo kariero, na albumu pa ni podpisan. Snemanje se je nadaljevalo s kitaristom Sidom McGinnisom in klaviaturistom Royem Bittanom iz Springstenovega E Street Banda. Po koncu snemanja sta se Dire Straits pridružila Alan Clark na klaviaturah in Hal Lindes na kitari in postala uradna člana benda.
Tretji album je naletel na večinoma pozitivne kritike, najuspešnejši single s tega albuma pa je Romeo and Juliet, ki je prišel na osmo mesto na lestvicah. Še ena pesem, čeprav ni izšla kot single, Solid Rock, je bila stalni del set liste skupine na vseh nastopih do konca, prva skladba Tunnel of Love z introm pa je bila uporabljena v filmu Oficir in gentleman (1982) z Richardom Gereom. Album Making Movies je ostal na angleških lestvicah kar pet let, najvišje je bil na četrtem mestu.
Zasebne preiskave
Septembra 1982 je izšel še četrti album, Love Over Gold, z dolgimi klaviaturističnimi pasažami Alana Clarka. V ZDA je postal zlat, v Angliji je bil na prvem mestu štiri tedne. Glavni hit z albuma je Private Investigations, ki je bil njihov že peti single med prvih pet in kljub temu, da traja dolgih sedem minut, je bil ena najbolj priljubljenih skladb na koncertih. Na oni strani oceana je bil najbolj uspešen Industrial Disease, na albumu pa je tudi epski 14-minutni Telegraph Road. Knopfler je napisal tudi Private Dancer, ki pa ni izšel na albumu, ga pa je pozneje odpela Tina Turner na svojem comeback albumu z enakim imenom. Kmalu po izidu albuma je skupino zapustil še bobnar Pick Whiters, namesto njega pa je prišel Terry Williams.
Januarja 1983 je skupina izdala še mali album ExtendedanceEPlay s singlom Twisting By the Pool, ki je prišel med prvih 20 v Kanadi in Angliji. Skupina je 1983 osvojila tudi Brita za najboljšo britansko skupino, postavi pa se za žive nastope pridružil še drugi klaviaturist, Tommy Mandel, saj Clark na koncertih ni več zmogel sam odigrati kompleksnih linij.
V letih 1983 in 1984 se je Mark Knopfler posvetil tudi drugim projektom, med drugim je napisal glasbo za filma Local Hero in Cal. Iz prvega filma je zelo znana skladba Going Home, ki jo pred vsako domačo tekmo zaigra Newcastle United, nogometna ekipa iz Knopflerjevega rodnega mesta.
Bratje v orožju
Konec 1984 so se Dire Straits še petič podali v studio in že med samim snemanjem se je zamenjalo kar nekaj članov. Straitse je zapustil kitarist Lindes, Mandel je postal stalni klaviaturist, novi kitarist pa je postal Newyorčan Jack Sonni. Med snemanjem so z Omarjem Hakimom začasno zamenjali tudi bobnarja Terryja Williamsa, ki je na novo posnel vse bobenske linije. Na albumu sta podpisana oba bobnarja, čeprav je Williams odigral je uvod v Money for Nothing. Williams se je v skupino vrnil za koncertno turnejo ki je sledila.
Brothers in Arms je izšel maja 1985 in takoj skočil na prvi mesto domačih lestvic, tam je ostal kar 228 tednov, prodan je bil v 4,3 milijona primerkih, s čemer je postal eden najbolje prodajanih albumov leta. Brothers in Arms je bil devet tednov na vrhu tudi v ZDA, prodali pa so neverjetnih 9 milijonov kopij. S 34 tedni na vrhu v Avstraliji je tam še danes na vrhu seznama. Ob Money for Nothing, kjer je uvod odpel Sting, so tu še uspešnice So Far Away, Brothers in Arms, Walk of Life in Your Latest Trick. Money for Nothing je bil tudi prvi video, ki so ga zavrteli na angleškem MTV. Album ima še eno posebnost, bil je prvi album, v celoti posnet digitalno. Naslovna pesem je nastala že 1982 v času angleške vojne za Falklandsko otočje in govori o nesmiselnosti vojne. Skladbo še danes igrajo na vojaških pogrebih, bila pa je tudi prvi single na svetu, ki je izšel na CD-ju.
Sam album je v Guinessovi knjigi rekordov zapisan kot prvi, ki se je na CD-ju prodal v več kot milijon primerkih in je močno pripomogel ko popularizaciji novega nosilca. Britanski Guardian je dal album na 38. mesto ključnih dogodkov v rock glasbeni zgodovini. Sledila je velika turneja Brothers in Arms, z 2,5 milijona prodanih vstopnic, na 248 koncertih v več kot 100 mestih po svetu. Turneji se je pridružil saksofonist Chris White, turneja pa se je začela 25. aprila 1985 v Splitu. V času 13 zaporednih koncertov v Wembley Areni v Londonu se je skupina 13. aprila preselila tudi na nogometni stadion, kjer je potekal koncet Live Aid. Turneja se je zaključila 26. aprila 1986 v Sydneyu, kjer so zapored igrali kar 21 večerov. 900 tisoč prodanih vstopnic v Avstraliji in Novi Zelandiji je presegel šele Ed Sheeran leta 2018. Album je dobil dva Grammyja in tudi Brita za najboljši britanski album.
Konec neke dobe
Po koncu turneje si je Mark Knopfler vzel odmor in od 1987 se je osredotočal na solo kariero in filmsko glasbo. Junija 1988 so sicer zaigrali na Wembleyu ob 70. rojstnem dnevu Nelsona Mandele, na odru se jim je pridružil tudi Eric Clapton namesto Jacka Sonnija, po nastopu pa sta se dokončno poslovila Sonni in Williams. Mark Knopfler je septembra nato oznanil razpad skupine.
»Veliko jih pravi, da smo največji bend na svetu. To potem ni poudarek na glasbi, ampak popularnosti. Potrebujem odmor,« je za Rolling Stone povedal Kopfler. 1990 so Dire Straits zaigrali ob Eltonu Johnu in Ericu Claptonu na Knebworth Festivalu.
In začetek (in konec) nove
Skupina se je ponovno združila v začetku 1991 s štirimi člani, Fletcherjem, Clarkom, Illsleyem in Knopflerjem. Septembra 1991 je izšel šesti in zadnji album On Every Street, ki pričakovano ni niti približno dosegel uspeha predhodnika. Vseeno, do 2018 je bilo prodanih 15 milijonov primerkov in takoj ob izidu je skočil na prvo mesto lestvic v Angliji. Prvi single s tega albuma je bil Calling Elvis s spotom, v katerem nastopajo lutke iz serije Thunderbirds. Naslednji, Heavy Fuel, je bil drugi single skupine, ki je skočil na prvo mesto v ZDA.
Turneja ob novem albumu je trajala do oktobra 1992, prodanih je bilo 7,1 milijona vstopnic za 300 koncertov. Vse to je postalo preveliko za Marka Knopflerja in fante, ki so se odločili prenehati. V skoraj dveh letih so fantje zgradili goro denarja, a pristali na dnu. V tem času se je končal tudi Knopflerjev zakon. Zadnjič so Dire Straits nastopili 9. oktobra 1992 v Zaragozi v Španijo. 1993 je izšel še live album On the Night, junija 1995 pa še zbirka live posnetkov iz zgodnjega obdobja. Knopfler se po razhodu dve leti ni niti pritaknil kitare.
Čeprav so ga v letih, ki so sledila, ostali člani večkrat nagovarjali k ponovni združitvi, je bil Mark Knopfler neomajen – ta zgodba je zanj končana, večinoma igra le še na omejenih koncertih in še to glasbo iz svoje solo kariere.
»Če mi kdo lahko pove eno samo dobro stvar okrog slave, bi jo rad slišal,« pove Knopfler.
Leta 2011 so Alan Clark, Chris White in Phil Palmer povabili bobnarja Toma Pettyja, Stevea Ferronea in ustanovili novo skupino, The Straits in z njo odigrali nekaj koncertov z glasbo skupine. 13. decembra 2017 so skupino sprejeli v Rock and Roll Dvorano slavnih.
