Prvenec so navdihnili dnevniki
Voditeljica od svojega devetega leta beleži zgodbe ljudi, ki so ji ali so ji bili blizu, s pomočjo zapisov si poskuša razložiti vedenja, ki so ji tuja ali pa tako domača, da so že skoraj avtomatizem. In že med študijem na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je ugotovila, da raje kot prevajanje besed drugih prevaja njihova čustva in izkustva v zgodbe.
»Od vseh zgodb, ki so nastale v zadnjih letih, sem izbrala tiste, ki se najbolj vrtijo okoli čustev in našega notranjega sveta. Živimo namreč v času, ko ljudje največjo težo dajemo tistemu, kar je vidno na zunaj, torej življenju, dogajanju okoli nas, premalokrat pa se ustavimo in zazremo sami vase. Zgodbe tako govorijo o protagonistkah, za katere se sprva zdi, da so krhke, čuteče in izjemno rahločutne, a so v resnici izjemno pogumne, saj si upajo soočiti se s svojimi čustvi in občutenji – tudi če so ta manj prijetna,« o prvencu, ki ga je predstavila javnosti, pove 29-letna Klara Eva Kukovičič.
Prelomni trenutek, zaradi katerega je začela razmišljati o izidu knjige, je bila smrt njene babice Helene pozimi leta 2021. Svoje doživljanje smrti in odhajanja njej izjemno pomembne ženske je zapisala v kratki zgodbi Ime bi ji bilo Lena. To je tudi zgodba z najmanj fikcije oziroma največ resničnosti. Dogodek, na katerem je voditeljica predstavila prvenec, je povezoval Boštjan Romih, podprli pa so jo številni sodelavci in prijatelji.
